Skradin je magnet za razvajence
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 17. april 2015 ob 11:48

Odpri galerijo

Alen Bibić

Po dalmatinskih vinogradih (5)

Če dobimo kje poduk na vinogradniški poti med hrvaškimi vinogradniki in vinarji, ki bi bil koristen tudi za slovenske vinarje, ga dobimo v Imotskem, kjer smo ga najmanj pričakovali, in ne na Hvaru in Braču. Manjši pridelovalci se tukaj trudijo, sadijo trto in iščejo nove trge ne glede na »sivo« zgodovinsko prtljago, ki ga ta predel zaradi masovne pridelave nosi skozi kozarec. Tudi vinska kriza jih ne plaši, raje se v svetu učijo od najboljših. Na festivalu v Zagrebu se klet Grabovac tako uspešno utira med hrvaške zvezde, ne glede na obstoječe število obstoječih »zvezdniških« kleti.


				Alen Bibić

Ob obisku tujih novinarjev – med njimi sta bila zelo znana angleška svetovalka Master of wine Angela Muir, ki je pomagala v svet tudi številnim slovenskim vinom, in Darrel Joseph, sodelavec Wine Specatorja in Decanterja, ki deluje iz Dunaja, – so se celovito zelo dobro predstavili tako z materiali kot tudi vini in vse uspešno nadgradili z lokalno kulinariko. V skladu z rekom Najboljše za konec pa smo se iz Imotskega premaknili v zadnjem obdobju eni najbolj uspešnih hrvaških vinsko-kulinaričnih zgodb – v Hišo Bibi} v Skradin. Ob reki Krki, s številnimi slapovi in petnajst kilometrov od Šibenika je ena najlepših hrvaških marin, za obisk katere ni le čudovita narava, temveč vinsko-kulinarična ponudba, ob kateri se ustavljajo zvezdniki in bogataši iz vsega sveta – pri njih je bil že Bill Gates, pa ruski predsednik Medvedjev, Tina Turner in drugi. Pri družini Bibi} je glavni vinar Alen, v kuhinji pa glavna žena Vesna iz Vipavske doline, vinograde imajo na 24 hektarjih in letno napolnijo 100 tisoč steklenic pod 24 etiketami. Čez krožnik se nam predstavijo s sedmimi ekskluzivnimi jedmi in vini iste kategorije. Uvod je štiri leta stara penina iz lokalne sorte debit z okusom po koščičastem rumenem sadju, ki jo spremlja zadimljeni jogurt z zelišči. Nadaljuje se z olivo z začimbami in z za Dalmacijo nenavadno svežim, mineralnim sauvingnonom bas de fain 2014. Sledi rikota z makovimi semeni in rdečo peso in ob njej zelo svež pošip P9. Ob dimljeni postrvi iz Krke s kaviarjem postrežejo staro dalmatinsko sorto lasino 2011, z jagodno-malinastim vonjem. File iz orade, prevlečen s pirejem iz sipe, poudari izjemno vino alef, 2010, bordjska mešanica merlota, cabernet sauvignona in cabernet franka (s 15,8 odstotka alkohola!), ki ga izvozijo po 130 evrov za steklenico. Glavne jedi zaključijo s slavno skradinsko rižoto iz boljših delov vola, piščanca in začimb. Pripravlja se deset ur, da se meso raztopi v koncentrat, Vesna ji dodaj še 24-karatno zlato za boljo energijo. Spremljevalno vino je čokoladno-leseno-zeliščni bas de bas, 2010, iz sort syrah, merlot in plavine, po dveh letih zorenja v francoskih sodčkih. Dalmatinske sladice, v tem primeru tiramisuja, ni brez dalmatinskega prošeka. V tej skradinski kleti je iz sort plavina in babi}, grozdje šest mesec sušijo v mrežah in ga februarja stiskajo. Kasneje pa v steklenici povežejo tudi do pet letnikov. Žal so to posebnost ob vstopu v EU sosedje izgubili zaradi nespretne izpeljave zaščite v konkurenci z italijanskim proseccom, ki nima s tem vinom popolnoma nič skupnega. S postreženim so več kot utemeljili, zakaj so njihove zmogljivosti v letu 2015 razprodane že v letu 2014, meni s petnajstimi vini in petimi jedmi, ki ga strežejo prestižnim gostom, pa stane 350 evrov na osebo. Po kombinaciji med jedmi in vini, neverjetna dobra so že vina same zase, pa smo nekaj njihovih zvezdic, kot je npr. lučica iz debita, še izpustili, je res težko zapustiti sosede s slabim priokusom. V celoti vinsko-kulinarične ponudbe pa seveda ne gre pozabiti, da so potrebni trdni gradniki na vseh stopnicah, ker nobena piramida ne obstane na konici. (Konec.

Skradin je magnet za razvajence

DOMOV / EVROPSKA UNIJA / REPORTAŽE Skradin je magnet za razvajence 25. 2. 2015 / Darja Zemljič, darja.zemljic@czd-kmeckiglas.si Alen Bibić Po dalmatinskih vinogradih (5) Če dobimo kje poduk na vinogradniški poti med hrvaškimi vinogradniki in vinarji, ki bi bil koristen tudi za slovenske vinarje, ga dobimo...

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

195 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

154 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

285 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

185 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

286 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

269 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Skradin je magnet za razvajence