V KOPOP na Barju vključenih 370 hektarjev
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 24. julij 2015 ob 13:20

 

Letos v zraku nad 300 okarčkov -S prostovoljci nad rastlinske vsiljivce

 

Varovanje   naravnega poplavnega sistema Ljubljanskega barja in biotske pestrosti  je zelo raznoliko in obsežno, in obsega vse od načrtovanja naselij  pa do varovanja ogroženih in zato zaščitenih  živalskih in rastlinskih vrst. Slednjih  ne ogrožajo le posegi ljudi, temveč tudi širjenje invazivnih tujerodnih rastlin.

 Odstranjevanja invazivnih rastlin so zaradi njihovega hitrega širjenja zadnja leta  strokovnjaki Zavoda  RS za varstvo narave s  partnerji  vključili v projekt Ljuba-Ljudje za barje-invazivne rastlinske vrste na Ljubljanskem barju, in se lotili konkretnega odstranjevanja skupaj s prostovoljci, v dva kilometra dolgi dolini Strajanov breg na Barju, na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja pri Pijavi gorici. Območje je še edino ohranjeno območje nizkega barja na Ljubljanskem barju  in zatočišče številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst: modre stožke, ogrožene kukavičnice loeselijeve grezovke in na obrobju metulja okarčka. Zato ima več naravovarstvenih statusov: je ekološko pomembno območje, posebno ohranitveno območje (Natura 2000), del naravnega rezervata krajinskega parka Ljubljansko barje in obenem hidrološka, botanična, zoološka naravna vrednota državnega pomena. za vsiljivko

zlato rozgo tovrstne zaščite seveda ne veljajo, v zadnjih petnajstih letih se je močno razširila po celem Barju, na Strajanovem bregu pa se je razširila na začetku in na njenih robovih. Hitro zapolni vse praznine v rastju, in izpodriva avtohtone združbe rastlin, še posebej na travnikih in gozdnih robovih. Cveti poleti, semena, s katerimi se razmnožuje, pa razvije zgodaj jeseni. Z odstranjevanjem te rastline v juniju je mogoče preprečiti njeno širitev, prenaša se z vetrom in bi zagotovo v velikem obsegu prišla tudi v dolino Strajanov breg. Sicer pa  je bila v Sloveniji kanadska zlata rozga prvič opažena leta 1937 in je razširjenja po nižinah po vsej Sloveniji. V Evropi, kjer vrsta ni domorodna, je pogosta ob železniških progah in cestah, na opuščenih njivah in drugih površinah, kjer je človek odstranil vegetacijo. Najdemo jo tudi na gozdnih robovih, na posekah ter na bregovih rek in potokov. Gre za zelo nezahtevno rastlino, saj dobro uspeva na rastiščih z zelo različnimi ekološkimi pogoji: vse od suhih do vlažnih tal, na bogatih in pustih rastiščih.

Prek Ljube dodatno plačilo za varovanje travnikov

Sicer pa so imeli po oceni Krajinskega parka Ljubljansko barje z vključevanjem kmetov v kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe v novi finančni perspektivi2014-2020 v prvem letu kar srečo: »Zahvaljujoč projektu Ljuba na Barju,ki poteka po celem Barju, aktivnosti pa so namenjene prvenstveno komunikaciji med lastniki zemljišč, kmeti, sodeluje pa tudi kmetijska svetovalna služba (KSS), smo tudi sami sodelovali na vseh izobraževanjih KSS, in zato smo bili uspešni, saj je po zadnjih neuradnih podatkih vključenih v KOPOP na Barju 377 hektarjev, v prejšnjem obdobju pa je bilo v ukrepih KOP le 170 hektarjev.  Subvencije za habitatne ukrepe so zdaj trikrat višje kot v prejšnji perspektivi in priznana tudi stoodstotna kalkulacija.Izračunali smo, da lahko dobi kmet za ukrepe KOPOP največ258 evrov/ha, in če doda še eno neobvezno zahtevo, 313 evrov/ha. Za KOPOP so se več odločali kmetje, ki imajo večje površine, in si lahko privoščijo, da nekaj hektarjev zemljišč prepustijo bolj naravni obdelavi, ker na drugih zemljiščih pridelajo dovolj hrane za trg ali krme za živali. Manjši pa so se za KOPOP ukrepe odločali manj tudi zaradi določila, da morajo v ukrep vpisati 20 odstotkov površin, kar morda ni najboljša rešitev. Projekt LJUBA je bil zaradi zapletov skrajšan iz 24na 15 mesecev , kar je velika škoda, ker bom lahko z njim sodelovali samo v eni kampaniji KOPOP. Smo se pa odločili, da bomo v okviru projekta še posebej stimulirali kmete, ki bodo upoštevali še več omejitev pri obdelavi v času košnje, in jim plačali nadstandard na 120 hektarjih.Z njimi bomo poskušali sklenit pogodbo o varstvu, s tem ukrepamo pa ciljamo na vrste, ki so prioritetne v okviru Nature2000, to so metulji

 ( strašnični mravljiščar, okarček) med Škofljico in Igom in na zahodni del Barja, kjer imamo druge vrste metuljev, je predstavila Barbara Zupanc, direktorica KP Ljubljansko barje.

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 09:18

82 ogledov

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Fri, 6. Dec 2019 at 09:11

81 ogledov

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

228 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

166 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

303 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

201 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

V KOPOP na Barju vključenih 370 hektarjev