Zlati zamašek za vinogradništvo vinarstvu Mlečnik
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:00

Odpri galerijo

Nemško združenje Weinloge doslej podelilo 15 zlatih zamaškov

 

Nemško združenje Weinloge s sedežem v Freiburgu, je letos nagrado zlati zamašek za obdelavo vinogradov in kletarjenje vin po načelih spoštovanja narave letos prvič podelilo slovenskemu vinarju Valterju Mlečniku iz Bukovice v Vipavski dolini.

Združenje Weinloge, ustanovljeno leta 1999, združuje poznavalce vina iz celega sveta in izhaja iz filozofije naravi prijazne pridelave, kar pa ne pomeni nujno, da mora imeti pridelovalec tudi ekološki certifikat. Prednost dajejo pridelovalcem, ki gradijo na načelih individualnosti in  manjših posegih v vinograde in vino. Weinloge namreč opozarja, da je lista dovoljenih posegov v vino vedno daljša, od žveplanja, filtriranj, uporabe sintetičnega glicerina, številnih okusov, ki so podobni naravnim, lesenih »čipsov« namesto lesenih sodčkov in drugo. Njihove smernice so zato prav nasprotne od tistih, ki jih zagovarjajo in uvajajo velike vinarske družbe.Vinski poznavalci pod okriljem te organizacije tako nenehno iščejo tudi vinarje, ki priznavajo vinu njegovo individualnost in razvijajo  njegov značaj brez potvorb. Nagrado podeljujejo od leta 2001 in doslej so jo večinoma prejeli vinarji iz Nemčije, Avstrije in Francije.

 

Valter Mlečnik- slovenski učitelj ekološkega vinogradništva

 

Valter Mlečnik je med slovenskimi ekološkimi vinogradniki znan kot eden prvih slovenskih ekoloških vinogradnikov, ki  je pri načinu dela v vinogradu in v kleti sprva iskal novo znanje pri slovenskih vinogradnikih in somišljenikih Joško Gravnerju in drugih v Oslavju, a kaj hitro zavil na samostojno pot.  Osnovno vodilo pri delu na celi kmetiji pa je upoštevanje naravnih krogotokov. V dveh desetletjih pridobljeno znanje z veseljem deli z vsemi, ki se zanimajo za kmetovanje na poglobljen način, saj Valter rad poudari, da so površinski pristopi in uporaba nepotrebnih sredstev škodljivi tako za vsa živa bitja na kmetiji, predvsem pa za zdravje ljudi prek hrane.

Mlečnikovi obdelujejo devet hektarov vinogradov na zahodnem robu Vipavske doline, na obronkih znamenitih Biljenskih gričev. Za celotno kmetijo imajo tudi ekološki certifikat od leta 2005. Njihove glavne sorte so chardonnay, rebula, sauvignonass (tokaj), malvazijain merlot,letno pa pridelajo povprečno12000 steklenic vina.V vinogradih imamo vzgojno obliko in način rezi prilagojen majhnim obremenitvam, kar trti omogoča, da lahko po naravni poti sama razvije veliko odpornost. Maceracija in fermentacija poteka spontano, za bele sorte približno tri dni in za rdeče štirinajst dni. Vina zorijo dve leti v klasičnih lesenih sodih in še najmanj dve  leti v steklenicah. Za ta slog vin, ki so ga v preteklosti poznali v Vipavski dolini, in ga je obudil tudi Valter Mlečnik, se je v zadnjem času uveljavilo ime »oranžna« vina. Valter pravi, da je zanj to pomeni renesanso pridelave belih vin, ki je bila nekaj samoumevnega do obdobja modernega vinogradništva in sodobne enologije. Mlečnikova vina pa so našla trg po celem svetu, najboljšega imajo na Japonskem, pri sosedih v Italiji, v Švici, Avstriji, zelo pomemben zanje je tudi slovenski trg, vina pa prodajo od 15 evrov naprej.

 

Slovenija- poleg Gruzije zibelka drugačnih vin

Da je ime oranžna vina ponesrečeno, so začeli spoznavati v anglosaksonskem svetu tudi sami izumitelji tega izraza, saj gre v bistvu za vina iz belih sort grozdja, pridobljena po daljšem stiku mošta z jagodno kožico med vrenjem pri višjih temperaturah..Vendar pa kupci za lažjo prepoznavanje preprosto potrebujejo poenostavljeno poimenovanje malo drugačnega vina. Slovenija pa je na od zibelk tovrstnih vin, poleg Gruzije in Collia (Brd) v Italiji, o čemer se je razpisala letos maja tudi angleška revija Decanter, ena najvplivnejših svetovnih revij o vinu. Valter Mlečnik opozarja, da je iz prispevka Decanterja razvidno, da je pridelavi oranžnih  vin, za katera so v Vipavski dolini rekli, da so jih pustili na tropinah, v svetu namenjena vedno večja pozornost. Renesana maceriranih belih vin se je zgodila ravno v obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V tem prispevku, ki ga je bral cel svet, je posebej omenjen naš Matija Vertovec in njegova Vinoreja. Vertovec je že leta 1844 pisal o takih vinih in seveda tudi priporočal tak način predelave grozdja  oz. pridelave vina.

Revija Decanter je prav tako ocenila 24 oranžnih vin iz celega sveta in med najbolje ocenjenimi je tudi Mlečnikova zvrst ana, 2009.Gre za zvrst   iz tričetrt chardonnaya, desetine sauvignonassa in malvazije in petih odstotkov rebule. Valter sam potrjuje, da je to vino eno najboljših kar  jih je kdaj kletaril. Leta 2009 je bilo vreme za pridelavo grozdja zelo ugodno, predelava pa se začne z maceracijo in vrenjem v velikih odprtih kadeh (plavnikih) tri doštiri dni brez nadzora  temperature. Po stiskanju so vino pretočili v lesene sode različnih velikosti od 500 do 3000 litrov in ga ustekleničili po dveh letih zorenja konec avgusta 2011. Razen minimalne količine žvepla ter klasičnih posegov v kleti, kot so npr. pretoki in dolivanje, niso uporabili nikakršnih drugih sredstev .

Darja Zemljič

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 09:18

66 ogledov

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Fri, 6. Dec 2019 at 09:11

66 ogledov

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

214 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

161 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

298 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

194 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Zlati zamašek za vinogradništvo vinarstvu Mlečnik