10:14
09:56
Radio Dragon je objavil/a novo fotografijo
08:27
08:25
23:55
tone vrecic je objavil/a novo fotografijo
21:32
tone vrecic je objavil/a objavo zabjidola
21:32
Darja Zemljič

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric
Zlati zamašek za vinogradništvo vinarstvu Mlečnik
 

Nemško združenje Weinloge doslej podelilo 15 zlatih zamaškov

 

Nemško združenje Weinloge s sedežem v Freiburgu, je letos nagrado zlati zamašek za obdelavo vinogradov in kletarjenje vin po načelih spoštovanja narave letos prvič podelilo slovenskemu vinarju Valterju Mlečniku iz Bukovice v Vipavski dolini.

Združenje Weinloge, ustanovljeno leta 1999, združuje poznavalce vina iz celega sveta in izhaja iz filozofije naravi prijazne pridelave, kar pa ne pomeni nujno, da mora imeti pridelovalec tudi ekološki certifikat. Prednost dajejo pridelovalcem, ki gradijo na načelih individualnosti in  manjših posegih v vinograde in vino. Weinloge namreč opozarja, da je lista dovoljenih posegov v vino vedno daljša, od žveplanja, filtriranj, uporabe sintetičnega glicerina, številnih okusov, ki so podobni naravnim, lesenih »čipsov« namesto lesenih sodčkov in drugo. Njihove smernice so zato prav nasprotne od tistih, ki jih zagovarjajo in uvajajo velike vinarske družbe.Vinski poznavalci pod okriljem te organizacije tako nenehno iščejo tudi vinarje, ki priznavajo vinu njegovo individualnost in razvijajo  njegov značaj brez potvorb. Nagrado podeljujejo od leta 2001 in doslej so jo večinoma prejeli vinarji iz Nemčije, Avstrije in Francije.

 

Valter Mlečnik- slovenski učitelj ekološkega vinogradništva

 

Valter Mlečnik je med slovenskimi ekološkimi vinogradniki znan kot eden prvih slovenskih ekoloških vinogradnikov, ki  je pri načinu dela v vinogradu in v kleti sprva iskal novo znanje pri slovenskih vinogradnikih in somišljenikih Joško Gravnerju in drugih v Oslavju, a kaj hitro zavil na samostojno pot.  Osnovno vodilo pri delu na celi kmetiji pa je upoštevanje naravnih krogotokov. V dveh desetletjih pridobljeno znanje z veseljem deli z vsemi, ki se zanimajo za kmetovanje na poglobljen način, saj Valter rad poudari, da so površinski pristopi in uporaba nepotrebnih sredstev škodljivi tako za vsa živa bitja na kmetiji, predvsem pa za zdravje ljudi prek hrane.

Mlečnikovi obdelujejo devet hektarov vinogradov na zahodnem robu Vipavske doline, na obronkih znamenitih Biljenskih gričev. Za celotno kmetijo imajo tudi ekološki certifikat od leta 2005. Njihove glavne sorte so chardonnay, rebula, sauvignonass (tokaj), malvazijain merlot,letno pa pridelajo povprečno12000 steklenic vina.V vinogradih imamo vzgojno obliko in način rezi prilagojen majhnim obremenitvam, kar trti omogoča, da lahko po naravni poti sama razvije veliko odpornost. Maceracija in fermentacija poteka spontano, za bele sorte približno tri dni in za rdeče štirinajst dni. Vina zorijo dve leti v klasičnih lesenih sodih in še najmanj dve  leti v steklenicah. Za ta slog vin, ki so ga v preteklosti poznali v Vipavski dolini, in ga je obudil tudi Valter Mlečnik, se je v zadnjem času uveljavilo ime »oranžna« vina. Valter pravi, da je zanj to pomeni renesanso pridelave belih vin, ki je bila nekaj samoumevnega do obdobja modernega vinogradništva in sodobne enologije. Mlečnikova vina pa so našla trg po celem svetu, najboljšega imajo na Japonskem, pri sosedih v Italiji, v Švici, Avstriji, zelo pomemben zanje je tudi slovenski trg, vina pa prodajo od 15 evrov naprej.

 

Slovenija- poleg Gruzije zibelka drugačnih vin

Da je ime oranžna vina ponesrečeno, so začeli spoznavati v anglosaksonskem svetu tudi sami izumitelji tega izraza, saj gre v bistvu za vina iz belih sort grozdja, pridobljena po daljšem stiku mošta z jagodno kožico med vrenjem pri višjih temperaturah..Vendar pa kupci za lažjo prepoznavanje preprosto potrebujejo poenostavljeno poimenovanje malo drugačnega vina. Slovenija pa je na od zibelk tovrstnih vin, poleg Gruzije in Collia (Brd) v Italiji, o čemer se je razpisala letos maja tudi angleška revija Decanter, ena najvplivnejših svetovnih revij o vinu. Valter Mlečnik opozarja, da je iz prispevka Decanterja razvidno, da je pridelavi oranžnih  vin, za katera so v Vipavski dolini rekli, da so jih pustili na tropinah, v svetu namenjena vedno večja pozornost. Renesana maceriranih belih vin se je zgodila ravno v obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V tem prispevku, ki ga je bral cel svet, je posebej omenjen naš Matija Vertovec in njegova Vinoreja. Vertovec je že leta 1844 pisal o takih vinih in seveda tudi priporočal tak način predelave grozdja  oz. pridelave vina.

Revija Decanter je prav tako ocenila 24 oranžnih vin iz celega sveta in med najbolje ocenjenimi je tudi Mlečnikova zvrst ana, 2009.Gre za zvrst   iz tričetrt chardonnaya, desetine sauvignonassa in malvazije in petih odstotkov rebule. Valter sam potrjuje, da je to vino eno najboljših kar  jih je kdaj kletaril. Leta 2009 je bilo vreme za pridelavo grozdja zelo ugodno, predelava pa se začne z maceracijo in vrenjem v velikih odprtih kadeh (plavnikih) tri doštiri dni brez nadzora  temperature. Po stiskanju so vino pretočili v lesene sode različnih velikosti od 500 do 3000 litrov in ga ustekleničili po dveh letih zorenja konec avgusta 2011. Razen minimalne količine žvepla ter klasičnih posegov v kleti, kot so npr. pretoki in dolivanje, niso uporabili nikakršnih drugih sredstev .

Darja Zemljič

Darja Zemljič
Darja Zemljič
Objavil/a 2015-11-27 13:00:41 (Nov 27, 2015)

ZADNJE OBJAVE

close_btn