Renesansa rebule na trgu
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:14

Odpri galerijo

Z  izkušnjami  od vinograda do je  presenečenj manj

 Vinorodni okoliš Gorška Brda predstavljajo z malenkost manj kot 2000 hektarji pol odstotka evropskih vinogradniških leg. Na polovici, torej 1000 hektarjih prideluje grozdje  410 zadružnih vinogradnikov za vinsko klet KZ Goriška Brda. Vino pa pomeni  v Brdih del ali glavni dohodek še okrog 140 zasebnim polnilcem vina. V največjo briško klet so letos pripeljali  6,5 milijona kilogramov grozdja, kar pomeni okrog pet milijonov litrov vina. Lani so ustvarili 11 milijonov evrov prihodkov in kar 40 odstotkov  vina izvozijo. Njihove polnitve vseh kakovostnih stopenj na trgu potrjujejo, da ima sedanja vodstvena ekipa, s katero smo se pogovarjali po koncu trgatve: direktor Silvan Peršolja, enolog Darinko Ribolica in vodja vinogradniškega dela Gorazd Jakin veliko znanja in izkušenj tako o pridelavi kot trženju in zahtevah pivcev.

 

Razmerje med sortami je v briški največji kleti podobno kot v celem okolišu, s 70 odstotki prevladujejo bele, med njimi je najbolj uveljavljena rebula na tretjini pogodbenih površin pri in poleg nje še chardonnay, sauvignonass (tokaj) ,sauvignon.  Med rdečimi sortami, te predstavljajo 30 odstotkov količin,sta glavna merlot in cabernet sauvignon. V zadnjem obdobju so se preusmerili najprej v zniževanje pridelka, iz povprečnih enajst na sedem ton po hektarju, zato so se zvišale tudi alkoholne stopnje in kakovost vin v celoti.Zato s prenehali polniti generična vina za trgovske. Ker pa je obdobje priljubljenosti vin z višjo alkoholno stopnjo mimo, pivci posegajo spet bolj po svežih, aromatičnih.nizko alkoholnih vinih, pridelke spet nekoliko zvišujejo.

Letošnjega letnika se veselite z razlogom, saj se je bilo treba za poškodovan grozd na prevzemni postaji kar načakati.

Letos bo več osnove za vina višjih cenovnih razredov, ker nekaterih vin iz letnika 2014 niti ne bomo polnili. Nekako naravno pravilo pa je, kot sem slišal v Furlaniji in bi ga potrdil tudi za nas, da je v desetletju osem do devet dobrih letin  za rebulo štiri  za chardonnay in tokaj in približno pet za sive pinote, in pri rdečih sortah med sedem do osem za merlote, in pet za cabernet sauvignone. Pustimo trende, to da narava, saj je logika pridelave avtohtonih sort prav v tem, da te nikoli ne zatajijo, letos npr zelo izstopa sauvignonass (bivši tokaj), pravi iz izkušenj Silvan Peršolja .

Kako uskladite dolgoročno načrtovano delo v vinogradih s pogosto spreminjajočimi se zahtevami na trgu?

Naših 400 članov ima 3200 parcel in bistvo je v segmentaciji pridelave; količino pridrlka  uskladimo glede na kakovost: če je za cabernet sauvignon optimalno pet ton grozdja

po hektarju, je za rebulo normalne kakovosti deset ton po hektarju. Ker so na trgu spet priljubljena aromatična vina z nižjimi alkoholi na trgu tudi z lanskimi nismo imeli težav. Kar najbolj je treba izkoristiti potencial vinograda in ko se v 20 letih naberejo podatki od vinograda do steklenice, je presenečenj manj. Izjemno pomemben dejavnik pa je tudi osebni odnos vsakega pridelovalca do obdelave vinograda, in ko oni to razumejo, je okrog vina tri četrt postorjenega. Dolgoročni cilj so klet višje odkupne cene, a tudi če jih bomo letos zvišali, vinogradnik bo v povprečju dobil za kilogram grozdja med 50 in 55 centov, ta cena še vedno ne omogoča razvoja dejavnosti. Za normalni razvoj kmetij bi morala biti cena kilograma od 65 do 70 centov, izplačanih v 12 mesecih. To je naš strateški cilj, a težko rečem, koliko let bomo zanj potrebovali.

Brda so ostala med redkimi živimi vinorodnimi slovenskimi pokrajinami, generacije vinogradnikov in vinarjev so se pomladile, hribčki so obdelani, koliko bo obnovljenih vinogradov?

Do generacijske zamenjave je prišlo, ker briški vinogradniki in vinarji zaradi bližine meje bolje zaznavajo zahteve trga, bolj so se prilagajali slogovno modernim vinom. Povprečna velikost vinograda v Brdih je v Sloveniji največja- 2,4 ha na kmetijo in zgodil se je premik od »hobi programa« v profesionalizacijo. Če vinogradnik že ima vinograde, se z njim ukvarja kot z ekonomsko dejavnost, ne le družinsko tradicijo. Vinogradnikov pa ne ločujemo in ocenjujemo le po velikosti, temveč ali po perspektivi, ali bodo čez desetletje še kmetovali, čeprav bi težko navajal  številke. To pomeni, da se spreminja izbor sort, obdelava se spreminja tudi zaradi prilagajanja podnebnim spremembam. Letos pričakujemo tudi več obnove, ker je položaj na trgu malo boljši. In če bi bilo v Brdih na voljo 200 hektarjev, bi v dveh letih vse obdelali, saj vlada lakota po zemlji, pridelovalci obnavljajo tudi brezupne lege.Vinogradništvo v Brdih se je ohranilo prav zato, ker vsaka družina poskrbi za svojo zemljo, saj zaradi razpršenosti zemljišč sicer ne bi bilo smiselno delati. V Brdih primanjkuje zemlje tudi zaradi specializacije in ker je vino ostalo pomembna gospodarska dejavnost, vsega drugega imamo malo; nekaj zgodnjega sadja, oljke, kakije in trto. Tudi Sklad kmetijskih zemljišč RS je treba o okrcat, ker bi morali bolj skrbeti za zaokrožitev pravih kmetij.Težko se je mlademu človeku odločiti, da bo brez storilnosti tekmoval na največ desetih hektarjih z vrstnikom čez mejo, ki jih ima 25 ha. Deset let nazaj je bila povprečje 800 delovnih ur / ha, potem 500 in 400 ur/ha in zdaj čez mejo obdelajo hektar vinograda v ravninah v 250 do 280 urah in na terasah med 350 do 400 ur. Pri nas pa načrtujemo obnove na površinah, ki jih je mogoče obdelati z 400 urami po hektarju,

Se veliko zgledujete čez mejo, kjer je tako kot v svetu pridelava od trte do vina vedno bolj redko v rokah enega samega pridelovalca?

Povezanost vinarja od začetka do konca je velika prednost Slovenije, ki pa jo je težko komunicirati. Zato imamo nov slogan, da klet Brda ni velika klet, sama velikost je namreč zelo relativna, temveč klet družinskih vinogradnikov, saj vsaka družina skrbi za svoj vinograd. Čez mejo pa imamo dobre in slabe zglede, ponesrečene prakse, zasebne, družinske in velike zadružne družinske, ki so vlagali in ji h zapirajo, in jih prevzemajo zadružne kleti. Redko katera je zapuščena, dogajajo se prevzemi, prodaje, je zelo dinamično.Bilo bi zanimivo pogledat, kdo je bil na vrhu pred desetimi leti in kdo je med njimi še sedaj.

Zadnja leta se je število večjih slovenskih kleti na trgu zmanjšalo, skromnejši je bil zadnjih pet let tudi pridelek. Kljub temu prodaja doma zaradi padajoče porabe ni nič lažja, treba je v izvoz.

Na Dolenjskem in Primorskem so zrasle številne kleti, ki polnijo od pol do milijon litrov in se posebej ne promovirajo, temveč polnijo generična vina, ki so nadomestile izpad velikih kleti. Ne vem, zakaj ta pojav v slovenskem vinarstvu ni bolj opažen. Razmere na domačem trgu so neurejene, a kljub povečanemu uvozu na okrog desetino domačega letnika – ali nekaj nad 10 milijonov litrov, mamo domači vinarji na njem še vedno 90- odstotni delež. Slovenci imamo še vedno zelo radi domače vino, med vinarji pa se še vedno dogaja drobljenje, vsak se rešuje po svoje. Naš uspeh je bila usmeritev v izvoz, namesto v proizvodnjo, opremo, smo vlagali v trženje, kar je dolgoročno in mukotrpno delo. Še leta 1998 smo izvozili le odstotek naših vin, zdaj izvozimo 40 odstotkov na 26 trgov, glavni so ZDA, Kitajska, Italija, Tajska Evropski denar za promocijo na tretjih trgih nam je bil v pomoč in obe glavna ukrepa, podpore za obnove vinogradov in promocija na tretji trgih dobro izbrana. A hudič je v izvedbi in dejstvo, da je bilo porabljenega samo 375 tisoč od 1,5 milijona od evropskih sredstev za promocijo v letu 2014 pove vse, naša klet je koristila okrog 150 tisoč evrov, zaključi Peršolja.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

195 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

154 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

285 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

185 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

286 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

269 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Renesansa rebule na trgu