Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah

 

Kraševci se že celo leto intenzivneje kot prejšnja let poglabljajo v svojo vinogradniško preteklost, ki je povezana s  pridelavo njihovega posebnega vina, kraškega terana. K temu zgodovinskemu mozaiku je dodal še en dragocen živ dokaz tudi eden najbolj znanih Kraševcev in vinarjev, Boris Lisjak, s trgatvijo stoletnega vinograda terana na svoji domačiji v Dutovljah. Svojo bogato preteklost pa lahko  Kraševci dokažejo še z najstarejšo trto refoška v Šepuljah in osrednjo teranovo kletjo Vinakras Sežana.

 

Lisjakov stoletni vinograd s 400 trtami okrog domačije v Dutovljah ni takšen le po imenu, temveč s certifikatom potrjujejo, da je zares star 100 let. Vinograd je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina pri sežanski upravni enoti , kjer je zapisano, da je

 vinograd leta  1915 posadil Borisov ded Pepi. Boris, predstavnik pete generacije na kmetiji, pa je to  dragoceno darilo svojih prednikov vsa leta skrbno obdeloval. Lisjakovi so na trgatev povabili Društvo turističnih novinarjev Slovenije in številne primorske vinarske strokovnjake in vinarje. V prečudovitem dnevu z burjo so nabrali nekaj več kot 1000 kilogramov grozdja, iz katerega sta Boris in njegov sin Alen stisnila več kot 700 litrov vina  in ga po šestih dnevih maceracije v vinifikatorjih pretočili v lesene sode. Lisjakovi so znani tudi po izjemno lepi kleti z arhivskimi vini, v kateri je zorel tudi teran letnika 1965. Potrdil je, da daje grozdje dobrih letnikov na Krasu ne le prijetna letniška, temveč tudi dolgoživa rdeča vina.

Vina Robinia iz Turkove domačije

Kraševci so nato povabili na ogled najstarejše trte refoška, oziroma teranovke

v Šepulje. Na domačiji Turk še vedno obdelujeta trto njeni lastnici Duša in Anamarija Turk. Sama domačija je stara nekaj čez 300 let, trta teran pa 240 let. Ker lastnici domačije nimata potomcev, skrbita danes za celotno kmetijo Loredana in Sebastijan Štemberger in pojasnita da se je trta ohranila v tako dobri kondiciji zato, ker je v bližini trte vodnjak je očitno trta nekako našla pot do vode. Mimo trte pa so vsak dan na pašo hodile krave, zato je imela na voljo tudi gnoj. Latnik s teranovko so obnovili leta 2000 in je del stare kraške domačije s tipičnim borjačem. Danes prihajajo iz Turkove domačije odlična vina Štemberger, prodajajo jih pod blagovno znamko  Robinia, saj je mladi gospodar Sebastijan  zaposlen kot vinogradnik in vinar na devetih hektarjih, medtem ko je Loredana zaposlena kot učiteljica. Sebastijan je sicer Vipavec, ki ima iz svojih vinogradih na Krasu, s pogledom na Vipavsko dolino zares eno najlepših delovnih mest.Trto obdeluje na ekološki način, certifikat imajo od leta 2009. Veter je njihov velik zaveznik pred boleznimi trte, vsa vina pa kletari v velikih lesenih sodih.  Glavne sorte so teran, merlot, cabernet sauvignon, sauvugnon in malvazija in chardonnay , vina prodajo samo stekleničena šele o dveh letih, letno napolnijo med 20 tisoč in 25 tisoč steklenic.

Vinakras s terantonovo kletjo

Na koncu so Kraševci predstavili še zadnjo pridobitev za predstavitev terana na višji ravni in sicer terantonovo dvorano oz klet v kleti Vinkras Sežana, ki so jo uredili letos. Njen osrednji del so barik sodčki, v katerih zori teran, za resnejšo zrelejšo vino. Največja kraška klet, za katero pridelajo dober milijon kilogramov grozdja zadružniki, tradicijo vsa leta skrbno nadgrajuje. Zamisel, da je lahko teran tudi resno, in ne le mlado vino, je tako dozorela pri takratnem enologu Vinakras dr. Miranu Vodopivcu 1979, prvič je bil v prodaji leta 1981. Terantona v slabih letnikih ne polnijo, saj mora imeti grozdje zanj najmanj 90 Oe stopinj sladkorja, zadružnikom pa zanj plačajo kilogram tudi do dva evra. Toda odličen letnik  2015 se bo zanesljivo znašel v terantonovi kleti. Kraševci so zdaj že nekaj let znani tudi po lahki aperativni kraški penini, med zadnjimi novostmi pa je tudi klasična penina iz vitovske grganje letnika 2013, ki jo je donegoval mladi enolog Marko Benčina.

 

Darja Zemljič