Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:37

Odpri galerijo

Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah

 

Kraševci se že celo leto intenzivneje kot prejšnja let poglabljajo v svojo vinogradniško preteklost, ki je povezana s  pridelavo njihovega posebnega vina, kraškega terana. K temu zgodovinskemu mozaiku je dodal še en dragocen živ dokaz tudi eden najbolj znanih Kraševcev in vinarjev, Boris Lisjak, s trgatvijo stoletnega vinograda terana na svoji domačiji v Dutovljah. Svojo bogato preteklost pa lahko  Kraševci dokažejo še z najstarejšo trto refoška v Šepuljah in osrednjo teranovo kletjo Vinakras Sežana.

 

Lisjakov stoletni vinograd s 400 trtami okrog domačije v Dutovljah ni takšen le po imenu, temveč s certifikatom potrjujejo, da je zares star 100 let. Vinograd je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina pri sežanski upravni enoti , kjer je zapisano, da je

 vinograd leta  1915 posadil Borisov ded Pepi. Boris, predstavnik pete generacije na kmetiji, pa je to  dragoceno darilo svojih prednikov vsa leta skrbno obdeloval. Lisjakovi so na trgatev povabili Društvo turističnih novinarjev Slovenije in številne primorske vinarske strokovnjake in vinarje. V prečudovitem dnevu z burjo so nabrali nekaj več kot 1000 kilogramov grozdja, iz katerega sta Boris in njegov sin Alen stisnila več kot 700 litrov vina  in ga po šestih dnevih maceracije v vinifikatorjih pretočili v lesene sode. Lisjakovi so znani tudi po izjemno lepi kleti z arhivskimi vini, v kateri je zorel tudi teran letnika 1965. Potrdil je, da daje grozdje dobrih letnikov na Krasu ne le prijetna letniška, temveč tudi dolgoživa rdeča vina.

Vina Robinia iz Turkove domačije

Kraševci so nato povabili na ogled najstarejše trte refoška, oziroma teranovke

v Šepulje. Na domačiji Turk še vedno obdelujeta trto njeni lastnici Duša in Anamarija Turk. Sama domačija je stara nekaj čez 300 let, trta teran pa 240 let. Ker lastnici domačije nimata potomcev, skrbita danes za celotno kmetijo Loredana in Sebastijan Štemberger in pojasnita da se je trta ohranila v tako dobri kondiciji zato, ker je v bližini trte vodnjak je očitno trta nekako našla pot do vode. Mimo trte pa so vsak dan na pašo hodile krave, zato je imela na voljo tudi gnoj. Latnik s teranovko so obnovili leta 2000 in je del stare kraške domačije s tipičnim borjačem. Danes prihajajo iz Turkove domačije odlična vina Štemberger, prodajajo jih pod blagovno znamko  Robinia, saj je mladi gospodar Sebastijan  zaposlen kot vinogradnik in vinar na devetih hektarjih, medtem ko je Loredana zaposlena kot učiteljica. Sebastijan je sicer Vipavec, ki ima iz svojih vinogradih na Krasu, s pogledom na Vipavsko dolino zares eno najlepših delovnih mest.Trto obdeluje na ekološki način, certifikat imajo od leta 2009. Veter je njihov velik zaveznik pred boleznimi trte, vsa vina pa kletari v velikih lesenih sodih.  Glavne sorte so teran, merlot, cabernet sauvignon, sauvugnon in malvazija in chardonnay , vina prodajo samo stekleničena šele o dveh letih, letno napolnijo med 20 tisoč in 25 tisoč steklenic.

Vinakras s terantonovo kletjo

Na koncu so Kraševci predstavili še zadnjo pridobitev za predstavitev terana na višji ravni in sicer terantonovo dvorano oz klet v kleti Vinkras Sežana, ki so jo uredili letos. Njen osrednji del so barik sodčki, v katerih zori teran, za resnejšo zrelejšo vino. Največja kraška klet, za katero pridelajo dober milijon kilogramov grozdja zadružniki, tradicijo vsa leta skrbno nadgrajuje. Zamisel, da je lahko teran tudi resno, in ne le mlado vino, je tako dozorela pri takratnem enologu Vinakras dr. Miranu Vodopivcu 1979, prvič je bil v prodaji leta 1981. Terantona v slabih letnikih ne polnijo, saj mora imeti grozdje zanj najmanj 90 Oe stopinj sladkorja, zadružnikom pa zanj plačajo kilogram tudi do dva evra. Toda odličen letnik  2015 se bo zanesljivo znašel v terantonovi kleti. Kraševci so zdaj že nekaj let znani tudi po lahki aperativni kraški penini, med zadnjimi novostmi pa je tudi klasična penina iz vitovske grganje letnika 2013, ki jo je donegoval mladi enolog Marko Benčina.

 

Darja Zemljič

 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 09:18

82 ogledov

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Fri, 6. Dec 2019 at 09:11

81 ogledov

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

228 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

166 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

303 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

201 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Od trgatve stoletnega vinograda do teranovke v Šepuljah