Izražati se moramo z drugačnostjo
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:42

Odpri galerijo

Jean Michel Morel,  Francoz in Bric, ki Američanom razkriva Slovenijo

Izražati se moramo z drugačnostjo

Družina Kabaj Morel je zgodbo o uspehu gradila sama

 

Jean Michel Morel Kabaj je vinar iz Pariza, ki je po prvih delovno-učnih letinah vv Bordeauxu in italijanski Furlaniji in Colliu vinarske korenine pognal zadnji dve desetletji še v Brdih. Na kmetiji Kabajevih v Šlovrencu pri Dobrovem si je z ženo Katjo osnoval družino ter začel delati že s tastom. Delo sedaj nadaljujta njegova in družina Katjina brata Hermana na dvanajstih hektarih vinogradov. In ko danes govori o slovenskih vinarjih, k njim prišteje tudi sebe.A razlika med vinarjem v Jeanovi domovini in pri nas je ogromna, saj je neprimerno lažje prodajati vina iz Bordeauxa, na krilih slave svetovno znane vinorodne regije, kot pa iz Slovenije, kjer pridelovalci doma za pot na tuje razen  vina in iznajdljivosti ne dobijo ničesar. V svoji popotni torbi, ki jo sam poimenuje kar »arabska« stojnica, ker mu je bolj všeč neposreden način prodaje iz oči v oči, je moral v svet ponesti še zgodbo o vinsko neznani državi, ker njenega slovesa Slovenci sami, preveč razpršeni v prizadevanjih, ne gradimo dovolj uspešno. Kupce vin Kabaj, vključno z ocenjevalci ameriške revije Wine and Spirits je  vsebina prepričala, da so jih uvrstili med 100 najboljših vinarskih hiš v svetu že dvakrat, leta 2013 in ponovno letos. Priznanje v obliki degustacijske predstavitve med sto najboljšimi vinarji na ameriškem trgu iz celega svete sta tako s sosedom iz »dvorišča« Alešem Kristančičem –Movio, iz Medane 20. oktobra letos v San Franciscu prejela skupaj.

 

Vaša zelo uspešna zgodba se ni začela v ZDA, temveč na evropski strani Atlantika, In  ker zdaj pridelujete že v tretji državi, je obvezno vprašanje, kako razumete terroir ki ga najpogosteje razumemo kot skupek naravnih dejavnikov in tradicije na nekem pridelovalnem območju avtorji tega pojma, francoski pridelovalci sami?

 Če začnem z zemljo- v Franciji imamo zelo raznoliko,  konkretno v Bordeauxu je prst- grave (prod, kamenje) slaba, propustna za dež, hranila ji je treba zato dodajati. Vlage je zato manj, nadmorske višina zgolj do pet metrov in ker iz Atlantika nenehno piha, so pogoji za vzdrževanje rastlin v sezoni boljši. Vlaga je v Brdih večja in v preteklosti niso toliko gledali na lege. V  Bordeauxu imajo selekcijo zemlje in sort urejeno že nekaj stoletij, v Sloveniji pa še vedno sadimo »kar nekaj«. Pomembno je, da je sorta na pravi legi, rebula ne moreš saditi na njivi in za vsako stvar je lahko dobra zemlja, če imaš do nje pravi pristop. Veliko škode je napravila podlaga SO4 , ki je dobra predvsem za trsničarje zaradi manjšega izpada cepljenk, a za Brda ni primerna. Zato imamo naše trte na podlagi Kober 5BB in Paulsen, ker gredo korenine globlje v zemljo.Rastlina je kot človek, ima glavne in stranske žile, in delovati morajo vse. Korenine morajo same najti pot do vode v zemljo, kar je pomembno v prsti kot je briška opoka. V Brdih pa se je treba boriti še med trgatvijo, preveč ne gre čakati, ker lahko vinar s tveganjem izgubi vse. Se pa ne strinjam, da so v Brdih dobra le bela vina, tudi rdeča so,a je treba malo bolj paziti.

Tradicija vinarstva je bila v Sloveniji v primerjavi s Francijo velikokrat prekinjena.

 Leta tukaj sem veliko poslušal ljudi, ki so govorili -»vedno smo bili tepeni«. Bila je zmeda, a trg ne more ukazovati pridelovalcu, ta lahko ukazuje na globalnem trgu, pa še tam si tega ne dovolijo vsi. V mali Sloveniji pa se moramo, ker jo lahko dosežemo, izražamo z drugačnostjo, ki je drugje nimajo in je ne morejo imeti, dosežemo jo lahko le na naši zemlji. Vendar je zgodovina peljala po svoje. Bila je moda belih in rdečih vin, toda mi ji ne moremo slediti, ker smo premajhni, temveč moramo sami ustvarjati svoj slog in biti razpoznavni po teritoriju, po lepoti, po tem, kar nam je narava dodelila.  Srečni smo lahko, da tukaj živimo in delamo, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije smo.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

195 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

154 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

285 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

185 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

286 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

269 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Izražati se moramo z drugačnostjo