Razvoja Haloz ni brez vinogradništva
Darja Zemljič
Kmečki glas

Četrtek, 21. januar 2016 ob 09:28

Odpri galerijo

Jernej Golc, LAS HaLOZE IN agencija Halo iz Cirkulan

 

Razvoja Haloz ni brez razvoja vinogradništva

 

Samo kmetijstvo ne zadošča, tako kot ne samo denarna pomoč  brez vizij

 

Kljub izjemno lepi, slikoviti naravni krajini so Haloze že celo stoletje in ne le zadnja desetletja po vseh kazalnikih napredka eden najtrših slovenskih razvojnih orehov.

Poskusov njihovega oživljanja je bilo v obeh zadnjih državah že ničkoliko, Haloze pa so tudi po njih še naprej nerazvite in bogatejše le za eno glavno spoznanje - da razvoja tega območja, ki se vije od Slovenske Bistrice do Zavrča ob meji s Hrvaško, ne bo brez vključenosti in energije tistih vedno redkejših domačinov, ki na tem območju še vztrajajo.

Da so si Haložani priborili več osnovne infrastrukture, ki je drugje samoumevna,  so morali v preteklosti uporabiti tudi kakšen trik, kot je bil na primer ta, da so politike povabili v na ogled svojih krajih  z avtobusom, ki so komaj zvozili vse nevarne bregove in jih vmes še dobro pogostili. In nato se je morda le pojavil državni denar za kakšen meter asfalta več, a pri tem se je v glavnem tudi končalo. Danes je osnovna infrastruktura večini Haložanov dostopna, kar pa je za preživetje tamkajšnjih družin veliko premalo, potrebna so nova delovna mesta, iz težke in strme zemlje je treba stisniti dodano vrednost, za kar so potrebna tudi znanja, ideje.

 »Na terenu sem se velikokrat srečal z razmišljanjem » samo denar mi priskrbite, jaz že vem, kaj bom z njim,« pravi dr.Vladimir Korošec, ki je Haloze preučeval kot geograf,

in s kmetijskega vidika kot dolgoletni ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, sedaj pa kot član vladne skupine za razvoj Haloz, ki je bila pri kmetijskem ministrstvu imenovana maja lani. Ta skupina je lani predstavila najpomembnejše kazalnike razvojnega zaostanka in nekaj ukrepov za razvoj Haloz, katerih javna predtavitev naj bi bila v kratkem.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 09:18

66 ogledov

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Fri, 6. Dec 2019 at 09:11

66 ogledov

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

214 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

161 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

298 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

194 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Razvoja Haloz ni brez vinogradništva