Istrski pridelovalci in prvi slovenski ekološki školjkar Mitja  Petrič (školjkarstvo Mytilus), Peter Cerkvenik iz  ekološke kmetije  Pieruci, Romana Rejc iz ekološke  kmetije Navdih Istre, Dane Podmenik  iz  ekološke  kmetije Kabolca, Dean Plahuta iz  ekološkega vinogradništva Plahuta, Nina in Andy Froggatt iz   ekološke kmetija Gramone in  Andrej Grego, kmetija Grego, so ustanovili v slovenski Istri  zadrugo Zemlja in morje. Njihov glavni cilj je, da bi prodali več svojih  ekoloških pridelkov na Primorskem, najraje   obalne hotele in gostilne,  namesto da bi jih vozili  v Ljubljano, vendar je pri turističnih ponudnikih za to le malo posluha.

Že dejstvo, da se posveta gostinci razen dveh izjem niso udeležili, kaže, kako težko se  istrski ekološki pridelki prebijejo čez prag  hotelskih in gostilniških kuhinj.  Gostje iz tujine, zlasti Avstrije in Italije, ki so  doma navajeni uživati ekološko hrano,  pa na dopustu  v Sloveniji tovrstne ponudbe nimajo na voljo.  Ekološki ponudbeni primanjkljaj  na slovenski obali in domačem turizmu širše  je  nelogičen še  zlasti ob  stalni rasti porabe ekoloških živil v celem svetu po več kot deset-odstotni letni stopnji, in podobno je tudi v Sloveniji,   trg ekoloških živil  je ocenjen na 50 milijonov evrov ali 25 evrov po prebivalcu. Toda kar 80 odstotkov ekoloških živil v Slovenijo še vedno uvozimo.

Kot so predstavile Majda Brdnik, Irena Vrhovnik in Jana Bolčič iz KGZ Nova Gorica, nekoliko izstopa  v gostinskih lokalih ile ponudba  ekološkega vina. In četudi ima Istra ima največ ekoloških vinogradov v Sloveniji, kar 205 ha na 48 kmetijah, cela Primorska pa 375 ha od 36 ha  celi Sloveniji, se zatakne že pri pomanjkanju namiznega grozdja. Domačega nimamo ne iz konvencionalne in ne ekološke pridelave,  prav tako  ga v sezoni ne znajo  ponuditi  v jedeh gostinci. In podobno je  v ponudbi  vrhunskega slovenskega oljčnega olja,  ki   še vedno preredko  zaide na mize  restavracij, pa četudi je v ekološko pridelavo vključena z 240 hektarji dobra desetina vseh slovenskih oljčnikov,  pridelovalci pa dosegajo z njim najvišja priznanja na   ocenjevanjih po celem svetu. Nasprotno je v  ponudbisvežega sadja, preko leta je  preskromen  izbor in količine, medtem ko je v  sezoni preveč lubenic, melon ali kakijev, primanjkuje jagod, češenj,  nespretno pa ponudimo lokalno sadje, kt so žižule, aktinidije, fige. Razcvet je doživela na 217 ha le pridelava kakija, zaradi tega sadeža so v sezoni dozorevanja polne tudi sobe v Strunjanu in okolici. Premalo je čez celo sezono tudi ekološke zelenjave, ta raste v  Istri na 35 ha , priložnosti so  neizkoriščene tako v pridelavi  kot ponudbi, saj da sedaj večino  le-te na trg en sam velik ekološki zelenjadar, približno 120 ton letno.