Italijanski Bra, prestolnica sirov
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 17. oktober 2017 ob 09:51

Odpri galerijo

Slovenska stojnica s Tatjano Butul

Mesto Bra, v italijanskem Piemontu, se vsake dve leti spremeni v svetovno središče sira. Slow cheese je prireditev, ki je letos upihnila svojo enajsto svečko, a praznovala 20 let od prve uprizoritve.Prireditve v Braju, kjer se je predstavilo več kot 400 razstavljavcev iz 50 držav vseh petih kontinentov, je obiskalo več kot 300 tisoč obiskovalcev. Tujcev iz vseh držav sveta je bilo veliko.

Izključno siri iz surovega mleka

Nemogoče je oceniti, koliko tujcev je bilo v javnosti, vendar podatek, da je bilo polovica vstopnic prodanih za rezervirane dogodke zunaj Italije pove veliko. Proste sobe v hotelih in pri zasebnikih v Braju in okolici so bile zasedene že najmanj pol leta pred dogodkom, vlaki iz Torina so vozili v obe smeri vsako polno uro, obiskovalci so parkirali tudi 20 km od mesta, od koder so bili organizirani prevozi na prireditev vsakih 10 minut. Med številnimi razstavnimi prostori po majhnem mestecu Bra, po velikosti ga bi lahko primerjali s Sežano, so se vile množice obiskovalcev, ki so poskušali sire in vse kar sodi poleg, obenem pa tudi uživali v pogovorih s predelovalci, kmeti, mlekarji, študenti, strokovnjaki, s prodajalci in degustatorji sirov širom sveta. Že drugič se je na zemljevid Slow cheesa in s tem tudi na zemljevid svetovnih sirov, vpisala tudi Slovenija.

Mavrica okusov korak naprej

Po zaslugi omizja slow food Primorska, ki ga vodi Tatjana Butul so predstavili sir tolminc in planinske sire z zelišči, ki so jih na domačiji Butul, skupaj s sirarjem Rokom Stresom na planini Matajur, razvijajo že sedmo leto in jih postrežejo z različnimi marmeladami ter vinskimi želeji, ki jim dodajo zelišča iz sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu.Več v tiskani izdaji Kmečkega galsa.

Mitja Butul

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

86 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Tue, 19. Nov 2019 at 14:29

173 ogledov

Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Wed, 30. Oct 2019 at 10:12

206 ogledov

KMETIJA NAJ TO OSTANE TUDI PRI OBDAVČITVI
Aleks Simčič, vinar iz Vipolž, je začel graditi danes eno najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk vin skupaj s svojim očetom Edijem Simčičem, po katerem se vina tudi imenujejo. Njihova vina slovijo ne le kot najdražja, temveč tudi kot najkompleksnejša slovenska vina. Vsa vina Edi Simčič zorijo v hrastovih barikih, bela najmanj eno leto, rdeča povprečno od dveh do štirih let Nastala so na osnovi nekompromisnosti v vinogradih in kleti, aktualni predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev ( ZDVS) z okrog 100 člani, je spregovoril tudi o ustreznih modelih obdačitve vinogradniških družiinskihkmetij. Več v Martinovi prilogi v 45. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 23. Oct 2019 at 15:15

173 ogledov

Profesionalnost od začetka do konca
Martin Martinčič je  vinogradnik in vinar iz Male Hubajnice na Dolenjskem, po kateri je tudi poimenoval l blagovno znamko svojih vin Huba. Spada v krog mlajše generacije dolenjskih vinarjev, ki se poskušajo "odlepiti" od zgolj cvičarske tradicije, zato se je usmeril v pridelavo vrhunskih vin, ki jih ta terroir omogoča. Več v 45. številki Kmečkega glasa.  ,  

Mon, 21. Oct 2019 at 13:12

141 ogledov

Železne frankinje v cesarski knjižnici
Modra frankinja je kraljica med rdečimi vini na Gradiščanskem v sosednji Avstriji in vinarji dveh vinorodnih območij ob Nežiderskem jezeru-Eisenberg in Leithaber, so predstavili najboljše med njimi, pridelane samo v najboljših vinogradih, letnikov 2016 in 2017, na dunajskem dvoru Hofburgu. Predstavitev skoraj 50 modrih frankinj (ta sorta je sedaj uradno potrjena slovenska, raste pa vsaj v treh, Sloveniji sosednjih državah) iz zahodnega dela gradiščanske Leithaber DAC in Eisenberg DAC, na meji z Madžarsko, je potekala na najvišji ravni v veličastni Avguštinski čitalnici Avstrijske nacionalni knjižnici iz leta 1783. V intimnem soju namiznih zelenih bankirskih svetilk in obdani s freskami in duhom učenosti med knjižnimi policami, nas je 130 povabljenih vinskih strokovnjakov, piscev o vinu in trgovcev lahko okušalo zbrano, in izbiralo i v poljubnem vrstnem redu med 51 modrimi frankinjami z oddajo lističev. Več v 40. številki Kmečkega glasa.  

Mon, 21. Oct 2019 at 11:37

200 ogledov

Oljke s pogledom na Piran
  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Italijanski Bra, prestolnica sirov