Zadnje objave

Vinogradniško-vinarska  kmetija Širca- Kodrič iz Godenj na Krasu (vinsko klet pa imajo v bližnjih Dutovljah) je pred generacijsko izmenjavo. Edbin Širca in družina njegove sestre že nekaj desetletij 14 ha veliko kmetijo s šest ha vinogradov obdelujejo skupaj in v tem času so postali prepoznavno  ime med  kraškimi konzorcijskimi teranovci. Delo prejšnjih generacij bosta za stricem Edbinom nadaljevali Martina in Mateja Kodrič, ki sta obe kljub fakultetni izobrazbi ostali doma, kjer jima dela in izzivov ne manjka.  Več v 28. številki Kmečkega glasa.    

  Na Kmetijskega inštitutu Slovenije ( KIS) v Ljubljani je bila minuli teden uvodna konferenci  mednarodnega projekta Ecobreed, katerega glavni cilj je razvoj novih  sorte pšenice, krompirja, ajde in soje, primerne za ekološko pridelavo ter žlahtnjenje semen le-teh. V projektu, katerega vodilni partner je prav KIS, sodeluje 24 priznanih univerz, inštitutov ter podjetij iz 15 držav iz Evrope, ZDA in Kitajske, financiran pa je v okviru evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020 in bo trajal pet let.Za projekt je na voljo 5,8 milijona evrov in je prvi tako obsežen projekt za ekološko pridelavo pod okriljem slovenske raziskovalne ustanove. Glavni cilj sodelovanja je izboljšati razpoložljivost sort in semen za ekološko pridelavo, katerega ponudba je sedaj zelo omejena. Več v 27. številki Kmečkega glasa.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organiziralo minuli torek v Ljubljani javno predstavitev zakonodajnih predlogov za skupno  kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2021-2027, ki jih je v predlogih treh uredbah objavila Evropska komisija. Gre za predlog uredbo o nacionalnih strateških načrtih SKP, uredbo o enotni skupni ureditvi trgov in predlog horizontalne uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP. Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je predloge v Bruslju predstavil 1. junija, v državah pa poteka od takrat  burna razprava o  zmanjšanju sredstev, poenostavitvah in predvidenih prilagoditvah v članicah. Tri  zakonodajne predloge morata v nadaljevanju obravnavati in sprejeti Svet EU in Evropski parlament, po možnosti še pred volitvami v Evropski parlament maja 2019, da bodo imele države članice dovolj časa za prilagoditev in pripravo strateških načrtov. Več v 27. številki Kmečkega glasa.

   Zveza društev vinogradnikov Slovenije Vinis   je dobrih 20 let po ustanovitvi  pripravila prvi  Vinisov dan  v Trebnjem, ki se ga je udeležilo okrog  500 vinogradnikov iz vseh treh vinorodnih dežel: Posavja, Štajerske in  Primorske.  Vinis povezuje v celi Sloveniji 66 vinogradniških društev,  gostiteljica dogodka Zveza društev vinogradnikov Dolenjske pa predstavlja 34 vinogradniških društev, dogodek pa je potekal v okviru tradicionalnega tridnevne turistične prireditve » Iz trebanjskega koša«.Srečanja vinogradnikov  je potekalo pod geslom  »Od besed k dejanjem«, predsednik Vinisa Slavko Toplišek pa je  opozoril  na kritično stanje v slovenskem vinogradništvu. Samo v  obdobju po  osamosvojitvi Slovenije so se vinogradniške površine skrčile iz 25.000 na 15.000 ha registriranih vinogradov. Glavni razlog za to so nizke cene grozdja za male vinogradnike, ki ne pokrijejo niti stroškov pridelave. Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske pa je poudaril, da je biti vinogradnik sreča in privilegij, vinogradniki vlagajo svoje delo in ljubezen do trte, v svoji zidanicah pa preživljajo prosti čas in negujejo svojo »zlatnino«. Več v tiskani izdaji tednika Kmčeki glas, št. 27.

Zveza društev vinogradnikov Slovenije Vinis  je 16.junija v Trebnjem pripravila prvi Vinisov dan, ki se ga je  kljub obilici dela udeležilo  dobrih 300 vinogadnikov iz  Dolenjske, Štajerske in Primorske.   Gre za poskus stanovskega povezovanja  manjših vinogradnikov in vinarjev, ki v kmetijski politiki niso dovolj slišani , zato se jim pgoji za delo slabšajo, vinorodni griči pa zaraščajo. Več  o dogodku v prihodnji, 26. številki Kmečkega glasa.      

Simon Druzovič iz osrčja Slovenskih goric, Drbetincev nedaleč od Vitomarcev in Cerkvenjaka, že 20 let prideluje vina pod blagovno znamko Sisi in jih zadnje desetletje trži skupaj z ženo Nino. V 13 ha vinogradov imajo prednost uveljavljene tradicionalne štajerske aromatične sorte- najbolj znan je njihov sauvignon, ki jih uspešno tržita na zahodnoevropskih trgih in ugotavljata, da na  njih  organizirano išče kupce premalo štajerskih vinogadnikov. Več v prihodnji, 25.številki Kmečkega glasa.