Zadnje objave

Trgatev po Sloveniji se preveša v zadnjo tretjino, na Primorskem je na trtah le še grozdje rdečih sort, na Dolenjskem žametovka za cviček, na Štajerskem pa laški in renski rizling ter šipon. Letnik je količinsko precej obilnejši od zadnjih dveh, kakovost pa zelo različna. V Istri,od koder so fotografije  iz  prve trgatve trte refoška, ki  jo je  posadilo na ekološki turistični kmetiji Rodica v Truškah Društvo turističnih novinarjev Slovenije, pričakujejo odličen letnik 2018. Več o trgatvi po Sloveniji v 39. številki Kmečkega glasa.     

Briške vinogradniško-vinarske kmetije imajo trdne korenine, so dobro zasidrane na vinskem trgu in imajo dobro vizijo, meni mladi gospodar Aljaž Sirk iz Višnjevika. Kmetijo je prevzel od svojega očeta Aljoše, cela družina pa obdelujejo nekaj več kot devet hektarjev vinogradov in letno pridela med 60.000 in 80.000 litri vina. Tako kot večina briških vinarjev delajo na rebuli, širili pa bodo še najboljši briški rdeči vini merlot in cabernet franc, saj cabernet sauvginon v najbolj zahodnem vinorodnem območju  Slovenije ne daje dobrih rezultatov. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Trgatev za vinski letnik 2018 se je letos začela zelo zgodaj, 20. avgusta, sočasno so začeli trgati rane sort tako na Primorskem kot v Prekmurju in na Štajerskem, in kar nadaljevali s srednje poznimi sortami. Zato je bilo letos vinogradnikov na sejmu Agra nekoliko manj, celodnevno druženje na številnih degustacijah in srečanjih vinskih vitezov, sommelierjev in drugih pa so začeli s strokovno razpravo o vsebinskih spremembah zakona o vinu (ZVIN ) ob katerih se bodo deležniki prihodnja leta odločali, ali je le-ta sploh potreben korenitejših vsebinskih popravkov.  Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije ( VDS)  je kot organizator posveta je uvodoma predstavil, da ZVIN ni nastal le zaradi varstva potrošnikov, temveč preprečitve nelojane konkurence v vinogradništvu in vinarstvu. Za vse članice EU velja, da nacionalna zakonodaja ureja le njihove posebnosti, vsa glavna področja pa je v pristojnosti evropske zakonodaje. Slovenski ZVIN vinski zakon je bil nazadnje spremenjen pred dvanajstimi leti in v določenih delih ga bo potrebno posodobiti, če bodo želeli naši pridelovalci slediti najbolj naprednim vinarskim državam in se institucionalno približati EU, toda brez konsenza vinarjev sprememb ne bo. EU je leta 2008, v obdobju zadnje vinske reforme, uvedla novosti na področju kategorizacije vin- vina je od takrat mogoče označevati samo z oznako države (ali države in sorte), ki zanika vso zaščito porekla, za katero si je stroka desetletja prizadevala v zakonodaji. V Franciji, ki je to označevanje uvedla 2010 in velja za namizna vina, pa je prav ta kategorija postala izjemno pomembna s 25- odstotno rastjo na trgu. Več v 36. številki Kmečkega glasa.

Simon Woolf je pisec o vinih iz Velike Britanije, ki je je zadnjih sedem let posvetil raziskovanju t.i. oranžnih vin.Le-ta nastanejo med predelavo belih sort grozdja po postopku rdečih sort. Grozdni sok oz. mošt je med vrenjem v daljšem stiku z jagodnimi kožicami, zato nastane vino intenzivne oranžne barve. O njih je napisal knjigo Jantarna revolucija -Amber revolution, ki jo je 20. avgusta predstavil v gradu Kromberg pri Novi Gorici. Ne gre za naključje, vinorodna območju ob slovensko-italijanski meji so evropski dom tradicionalnih naravnih vin, tukaj jih je začel odkrivati tudi sam in s knjigo o njih je Slovenijo umestil na svetovni  zemljevid vinskih skritih zakladov. Pionirji  tovrstne novodobne svetovne pridelave so namreč slovenski vinarji na obeh straneh meje,  Gravner, Radikon, iz  Oslavja, Zidarich in Škerk iz tržaškega Krasa, Mlečnik, Batič, iz Vipavske doline, in nekoliko kasneje Movia, vsi skupaj pa so ta nekoliko drugačna vina nekaj desetletij nazaj ponovno umestili v zavest pivcev in pridelovalcev. Z Woolfom smo se pogovarjali v Vipavskem Križu , kjer je bil  18. avgusta gost vipavskih pridelovalcev rebul. Več v 36. številki Kmečkega glasa.

  Matej Kralj je dobrega pol leta mladi prevzemnik na vinogradniško-vinarski kmetiji v Škocjanu pri Kopru, čeprav so bili njegovi starši že med njegovim šolanjem prepričani, da je s kmetovanjem pri njih konec. Zelenjadarstvo na zemljiščih državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so namreč v postopno opustili, obdržali so le starejši vinograd z 2500 trtami refoška. Starejši sin Gregor se je zaposlil, Matej pa se je izšolal za turističnega tehnika v Izoli. Toda ko so leta 2009 posadili še 1000 trt malvazije, je Matej trto vzljubil, zato so vinograde zadnja leta razširili na pet hektarjev, Matej pa poudari, da je ponosen, ker je mladi gospodar.

Za Kitajsko je značilno, da je silno mogočna dežela še bolj silnih načrtovanih in uresničenih gospodarskih podvigov in v vinogradništvu in vinarstvu ni nič drugače. Tako so si pred dobrim desetletjem zastavili, da bodo na območju okraja Fangshan, okraja na območju Pekinga, razili naravno rekreacijsko in turistično območje z 64 vinogradniškimi dvorci oz. chateauji in od tega od tega jih je 22 že v gradnji, 18 pa jih že grozdje oz. vino tudi prideluje na 1200 ha, zaposlitev pa je dobilo 2000 delavcev. Med najbolj bleščečimi kopijami francoskega dvorca, vendar v veliko večjem obsega kot v izvorni domovini je Lion (Lev), ki je kot posestvo in blagovna znamka vin zaživelo v 2010, posestvo Bolongbao pa prideluje na ekološki način že od leta 1999. Več v 33. številki Kmečkega glasa.