Dobro počutje živali je v ospredju v veliko državah, toda v ZDA se temu še vedno posmehujejo. Profesor Martin Ziron iz Visoke strokovne šole v južni Vestfaliji je za nemški Top agrar  ugotavljal, kaj ameriški kmetije »prodajajo« kot dobro počutje živali. Švedska in Norveška sta na tem področju naredili največ, v Nemčiji, na Danskem in na Nizozemskem se o prihodnjih zahtevah veliko razpravlja, v ZDA pa je razprava popolnoma na začetku. Strokovnjaki vedno znova poudarjajo, da ZDA na tem področju zaostajajo za evropskimi državami za 10 do 15 let, kljub temu pa predstavniki ZDA zelo radi uporabljajo pojme blaginja živali (Animal Welfare) in dobro počutje živali ( Well Being). Toda zaman bi iskali jasna opredelitev, kot so zahteve, kaj je s tem mišljeno. V ameriški živilski trgovini ni nič drugače. Na sveže pakiranem mesu je pogosto oznaka 100 –odstotno naravno, toda le pri zelo redkih blagovnih znamkah upoštevajo mednarodno priznane smernice dobrega počutja živali. Vključeni rejci se obvežejo, da bodo prašiče krmili, preprečevali vnos bolezni in jih prevažali na živalim prijazen način. Zakaj to temo v ZDA uvajajo polovičarsko, je jasno pri pogledu na potrošniške ankete -večina ameriški porabnikov dobro počutje živali ne zanima. Po izjavi Nacionalnega sveta pračišerejcev ( NPPC) se zato, kje in kako je bilo meso prirejeno, zanima le 15 odstotkov državljanov, za večino je pomembno le, da je meso poceni in dobrega okusa.Več v tiskani izdaji tednika Kmečki glas.