Multinacionalke - novodobne lastnice zemljišč
Darja Zemljič
Kmetijska zemljišča

Torek, 6. marec 2018 ob 10:20

Odpri galerijo

Vedno več multinacionalk kupuje ter najema velike površine kmetijskih zemljišč v državah v razvoju. Tam gojijo monokulture za potrebe industrijskega kmetijstva. Od začetka kolonialne dobe v 16. stoletju so začele  trgovske družbe v afriških in azijskih državah pridelovati hrano za hitro rastoča mesta v Evropi. To se je v drugi polovici 20. stoletja spremenilo, saj so afriške in azijske države pridobile neodvisnost in zahodne družbe so prenehale z izkoriščanjem njihove zemlje. Čeprav so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja mnoge resda umaknile iz kmetijske  pridelave in se osredotočile na bolj donosne aktivnosti, pa so hkrati s pogodbami ohranile nadzor nad tamkajšnjim kmetijstvom (npr. pridelava banan v osrednji Ameriki in čaja v Indiji).

Konec 20. stoletja se je tako izdatno povečal delež kmetijskih zemljišč za pridelavo oljnih palm, koruze, sladkornega trsa in soje. Ti štirje posevki pa se ne uporabljajo le za prehrano človeka, ampak tudi za živalsko krmo, biogorivo in t industrijsko surovino, s katero se na trgu lahko dobro zasluži. Pridelava palmovega olja je tesno povezana s hitrim razvojem v jugovzhodni Aziji. Malezija, Singapur in Indonezija dobavljajo surovine v zahodne države in hkrati poskrbijo tudi za naraščajoče domače povpraševanje. Malezijska državna družba (ali multinacionalni konglomerat) Sime Darby je nastala z nacionalizacijo britanskih kolonialnih podjetij. Sprva se je razširila v Indonezijo in Papuo Novo Gvinejo, zdaj pa je aktivna tudi v Liberiji in Kamerunu in nadzoruje skoraj milijon hektarjev po vsem svetu. Singapurska družba Wilmar je vodilni svetovni proizvajalec kuhinjskega olja. Robert Kuok, milijarder in večinski delničar družbe, se zato pogosto imenuje kar  »King of Cooking Oil« (kralj olja za kuhanje). Njegova družba obdeluje več kot 200.000 hektarjev po vsem svetu, večinoma v Maleziji in Indoneziji ter nadzoruje del predelovalne industrije. Med pomembne igralce v poslu z oljem spada tudi družina Widjaja, ki nadzoruje indonezijsko družbo Sinar Mas z več kot 100.000 hektarji.

 Tekma za nadzor nad pridelavo krme

Podobno je tudi na področju pridelave sladkornega trsa. V Braziliji sedem skupnih podjetij med brazilskimi in zahodnimi multinacionalkami nadzoruje 50 odstotkov predelave sladkornega trsa.  Družba Copersucar, ki je v letu 2014 ustvarila skupno podjetje z ameriškim kmetijskim velikanom Cargillom, upravlja s 47  predelovalnimi obrati  sladkornega trsa, dodatnih 50 pa  jih nadzoruje preko pogodb. Raízen je še eno skupno podjetje, ki ga je ustanovila multinacionalka Cosan z družbo za mineralno olje Shell; Biosev je partnerstvo med Santeliso in družbo Louis Dreyfus, ki je eden izmed Cargillovih tekmecev. Nasadi sladkornega trsa se širijo po vsem svetu, vendar nikjer tako hitro kot v Braziliji. Obdelovalna površina se je med leti 2005 in 2013 podvojila s pet na deset milijonov hektarjev. Veliki pridelovalci soje pa se s predelavo ne ukvarjajo in se raje osredotočajo le na pridelavo. Argentinsko podjetje za pridelavo žita in prirejo mesa El Tejar skozi zakup in pogodbeno pridelavo nadzira 700.000 hektarjev v Braziliji, Argentini, Paragvaju, Boliviji in Urugvaju. Amaggi ima v lasti 200.000 hektarov zemljišč s sojo, na čelu katerega je Blairo Maggi, nekdanji guverner brazilske zvezne države Mato Grosso in sedanji minister za kmetijstvo Brazilije. Različne multinacinalke tekmujejo za nadzor nad pridelavo krme in biodizla iz oljnih semen. Med njimi tudi brazilska državna podjetja kot je Petrobras in zasebna Vanguarda Agro in Granol, zahodni trgovci z blagom kot so Archer Daniels Midland in Cargill ter uvozniki Jiusan z državnim nadzorom ter zasebni Shandong Chenxi Group iz Kitajske.

 Okoriščanje s poceni delovno silo

Glavna področja z nasadi koruze predstavljajo mešano sliko. Na Srednjem zahodu Združenih držav se zadnjih dvajset let ves čas povečuje proizvodnja etanola iz koruze. V ZDA, predvsem na družinskih kmetijah, koruzo pridelujejo na 40 milijonih hektarjih, vendar se Američani soočajo z veliko tekmicami Ukrajino, Rusijo in Kazahstanom. Ukrajina je tretja največja pridelovalka pšenice na svetu, skupina Kernel, s sedežem v Kijevu, pa je hitro rastoča pridelovalka in izvoznica žit  ter sončničnega olja. Leta 2017 je skupina Kernel postala največja ukrajinska uporabnica kar 700.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja četrtino od vseh 2,8 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč v državi.

Multinacionalke resda prispevajo h gospodarski rasti držav v razvoju, vendar obvladujejo ogromno kmetijskih zemljišč in se okoriščajo s poceni delovno silo  ter novimi tehnologijami. Mnoga podjetja so v družinski in zasebni lasti, medtem ko jih je le peščica državnih, vsa pa po splošnih ocenah delujejo precej nepregledno. Delavci v nasadih sladkornega trsa in oljnih palm se soočajo s slabimi delovnimi pogoji, nizkimi plačami in še slabšimi varnostnimi pogoji.

Klara Nahtigal (po Heinrich Böll Stiftung, Rosa Luxembourg Stiftung, Friends of the Earth Europe )

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 6. Dec 2019 at 09:18

82 ogledov

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Fri, 6. Dec 2019 at 09:11

81 ogledov

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 27. Nov 2019 at 10:21

228 ogledov

Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Tue, 26. Nov 2019 at 15:27

166 ogledov

Črni ambasador makedonskega vinarstva
Črn, močan, žgoč in po gozdnih sadežih dišeč je plemenit vranec, ali konj, ki vleče in utira pot v svet makedonski vinom. Po desetletnem tehtnem iskanju nove identitete makedonskih vin, in prizadevanjih, da se končno otresejo neslavne jugoslovanske polpreteklosti, v kateri so postala njihova vina sinom za izvoz cenenih odprtih vin (prek Slovenije), je postal ambasador makedonskih vin vranec, ki predstavlja utekočinjeno terroirsko identiteto vroče balkanske rdeče zemlje. Vranec pridelujeo v Makedoniji na 10.800 ha, sicer pa je to čnogorska sorta, ki je tam vranac.  Več v 48. številki Kmečkega glasa.  Enolog kleti Ezimit Petar Milev z vinom Terra Makedonika, v katerem je pol vranca, četrt merlota in syraha, dodanih pa je še 40 začimb.

Fri, 22. Nov 2019 at 11:31

303 ogledov

Vsak dan izgubimo hektar vinograda
Podnebne spremembe  z večjim številom sončnih ur in manj padavinami prinašajo številne tehnološke izzive tudi vinogradnikom, obenem  pa jim dražijo stroške pridelave. Nekatere rešitve, kako se z njimi spopasti, glede na dejstvo, da je pridelava grozdja v Sloveniji že sedaj nedonosna in zato vsak dan izgubimo hektar vinograda  oz. 365 hektarjev na leto, so predstavili domači in tuji strokovnjaki 21. novembra na posvetu na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.      

Wed, 20. Nov 2019 at 16:41

201 ogledov

Globalizacija je lahko za male kmetije tudi prednost
Matej Lupinc z vitovsko amber 2017, ki bo na trgu konec prihodnjega leta Matej Lupinc je mladi zamejski vinar, ki je prevzel kmetijo pred trinajstimi leti od  očeta Danila. Ta je bolj znan kot prvi kraški vinar, ki je začel stekleničiti vina že leta 1968. Matej je študij končal na Biotehiški fakulteti v Ljubljani in pravi, da je enako kot delo, pomembno razmišljanje kaj, kam in kako tržiti. Več v prihodnji, 48. številki Kmečkega glasa.  Kraška klet vinarstva Lupinc  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Multinacionalke - novodobne lastnice zemljišč