Salon penečih vin Ljubljana je  februarja praznoval svojo 5. obletnico, ki so je letos obeležil s presežki, potekal pa je v dveh delih, v Ljubljani je bil že tradicionalno petek, najbližje valentinovem, to je bilo 18. februarja, z rekordno udeležbo 44 vinarjev z prek 120 vini, ter izjemno obiskanostjo. Veliko dvorano ljubljanskega GH Union je obiskalo preko 750 ljubiteljic in ljubiteljev penečih se vin od blizu in daleč. Že deset dni pred tem pa je bil drugi salon mreže Salonov penečih vin v Zagrebu, kjer se je predstavilo 39 vinarjev, od tega skoraj pol slovenskih, saj je hrvaški trg penin še v povojih. Naslednja postaja bo Dubrovnik, kjer se bo salon predstavil v sklopu Dubrovnik FestiWines.

Peneča se vina so med pivci vedno bolj priljubljena, zato skorajda ni več vinarja, ki se ne bi preskusil v tej tržni niši. Prvi imeni slovenskih penin pa sta že nekaj desetletij Hiša Istenič iz Bizeljskega, ki praznuje letos 50.letnico in Bjana iz Goriških Brd, njihove penine so na trgu že 27 let. Miha Istenič in Miran Sirk sta predstavila svoje delo na delavnici salona, ki so jo poimenovali Razmišljanja dveh peničarskih velikanov. Mirana Sirk je poudaril, da je oral ledino z zelo suhimi peninami v slovenskem prostoru, ker je po naravi vztrajen. Ocenjevalcev vina- penine Bjana so namreč dobile kar nekaj najvišjih ocen svetovno znanih ocenjevalcev, kot je Robert Parker, pa najbolj prepriča »dotik« vina, ko v vinu začutijo nekaj več.

Isteničičevi so začeli prvi graditi penine na terroirskem principu z sorto rumeni plavec, Miha Istenič pa je poudaril, da vsi peničarji stremijo k temu, da bi bili podobni Šampanji, kar je odveč, vsak vinar naj bo dober v svojem profilu vin. Hiša Istenič je prejela lani povabilo v klub 20 svetovno uveljavljenih polnilcev penin, v katerem je za njihovo hišo pomemben predvsem pretok znanja in skupni tržni nastopi.Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.