Zadnje objave

Letnica 1887 na še vedno polnem sodu vina v kleti Jamškovih v Mančah pripoveduje, da na tem posestvu pridelujejo vino že nekaj generacij, zadnji dve predstavljata sin Marko in oče Ivan, ki sta vino kot najpomembnejši vir dohodka na kmetiji v zadnjih desetletji tako oplemenitila, da se priznana tako doma kot v tujini. Delo na kmetiji pa bolj kot si predstavljamo pivci, močno določa tudi vipavska burja. Ivan se je načrtneje usmeril v pridelavo vin na kmetiji s šestimi hektarji travnikov in njiv, tremi hektarji gozda in šestimi hektarji vinogradov še kot član vipavske zadruge, kamor je prodajal večino grozdja. Pozitivni del tega sodelovanja je bil, da so kooperantom omogočili obnove vinogradov, le-ti so tako letno obnovili med 40 in 50 hektarjev, vendar pa Ivan dolgoročno v tem ni videl svoje prihodnosti in leta 1983 se je odločil za prehod na samostojno trženje. »Od takrat, ko sem se začeli profesionalizirati zasebni vinogradniki pa do danes, so se razmere na slovenskem vinskem trgu zelo spremenile. Konkurenca je postala izjemna, dobrih domačih vinarjev je zelo veliko, pričakovanja kupcev visoka. Da pridelamo vedno kaj dobrega in zanimivega , morava z Markom pošteno stakniti glavi.« Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Nova usmeritev skupne evropske kmetijske politike (SKP) ni samo razdeljevanje finančnih sredstev skozi ukrepe, ampak premik k vzpostavitvi trdnega sistema znanja na področju kmetijstva v povezavi z vsem razpoložljivim znanjem po Evropi. Težave v zvezi z ustvarjanjem in prenosom znanja v kmetijstvu na ravni EU so iskali že pred 50 leti. Kaj mora kmet za učinkovito kmetovanje vedeti, kdo mu nudi znanje v postopkih vseživljenjskega učenja,  so izbrali za  glavno temo 33. posveta Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS) 26.novembra v Laškem. Več v 49. številki Kmečkega glasa.

Martin Erzetič iz vinarstva Čarga 1767 je na 21. Slovenskem festivalu vin prejel naziv vinar leta na Lidlovem natečaju z dvema vinoma: merlot, pozna trgatev, 2016 in Yakot 2016.  Za njegovim uspehom je delo nekaj generacij na tej kmetiji v Neblem v Brdih. Več v  47. številki Kmečkega glasa.   

"Modri pinot velja za kralja rdečih vin. Kljub temu, da ima v primerjavi z drugimi rdečimi vini precej manj barve, taninov in telesa,« je to najbolj cenjena rdeča sorta na svetu, je odločitev za prvi festival modrih pinotov utemeljil njegov organizator vinogradnik in vinar Matjaž Lemut, na čelu hiše vin Tilia, ki se je poimenovala tudi za Hiša pinotov. Vina iz te burgundske sorte je v Kendovem dvorcu v Idriji predstavilo 22 pridelovalcev iz Slovenije,Hrvaške, Francije, Italije, Nove Zelandije in Srbije, strokovna degustacica pa potrdila, da ima ta sorta potencial tudi na območju nekdanje Jugoslavije oz. v osrednji Evropi.Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

V vinogradniško vinarski dejavnosti se velikokrat pojavi vprašanje, ali je mogoče uspeti iz nič in ustvariti dovolj dohodka za rast samo z zaslužkom iz te dejavnosti. Največkrat je odgovor nikalen, obstaja pa tudi nekaj uspešnih izjem. Na novo postavljena klet podjetja Verus Vinogradi v Ormožu po prvem desetletju samostojne vinarske poti treh sodelavce potrjuje, da je uspeh mogoč, če se »sestavijo" prave okoliščine. Vsi trije solastniki podjetja so družinski prijatelji in po izobrazbi vinogradniki: Božidar Grabovac, Danilo Šnajder in Rajko Žličar so bili do leta 2007 zaposleni v Vinogradništvu in vinarstvu Jeruzalem Ormož, dokler jim niso kot celotni ekipi, skupaj s tedanjim direktorjem Silvom Žižkom (sedaj direktorja vinske kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah ) to poslovno okno zaradi drugačnega pogleda v prihodnost zaprli tedanji lastniki. Za Jeruzalem Ormož je bilo sredina prejšnjega desetletja turbolentno obdobje z večkratno menjavo vodstev in lastnikov, ki se je končalo s prodajo družini Puklavec. Trojka strokovnjakov pa je ustanovila podjetje Verus Vinogradi, povezala družinske vinograde in si razdelila delo: Grabovac skrbi za vinograde, Šnajder je enolog, Žličar pa tržnik. Po spletu naključje so lahko takoj začeli kletariti v objektu bivše ormoške pekarne, ki je že imela dovoljenje za živilsko dejavnost.Več v Martinovem listu v 45. številki Kmečkega glasa.