Pet študentskih ekipe, kar tri iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter po ena iz Biotehniške fakultete v Ljubljani in  Visoke šole za viogradništvo in vinarstvo v Vipavi so   10. decembra  na sedežu podjetja Lidl v Komendi predstavile na izboru za Lidlovega mladega vinarja. Ocenjevalni komisiji,ki ji je predsedoval dr. Franci Čuš iz Kmetijskega inštituta Slovenije, so dali v senzorično oceno pet svojih vin: sortno kraljevino, renski rizling, zelen,ter rose iz treh rdečih sort in prvič tudi vino iz tolerante sorte johanniter. Komisiji, v kateri so bili izvedenec za trženje, Matjaž Klipšteter, direktor podjetja Takitik,  dr. Nina Levičnik, mag. Darja Zemljič iz Kmečkega glasa in  Sonja Erčulj, tržnica iz kleti Puklavec Family Wines, pa so predstavili še svoje trženjske naloge. Najboljša ekipa bo razglašena na  petem študentskem festivalu vin Vinski univerzum 18. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Več o tem v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Vinske kleti Tikveš, Stobi in Chateau Kamnik, ki so nam ostale za konec, veljajo za najpomebnejše med makedonskimi vinarji: prva je največja, druga ima najsodobnejšo tehnologijo in je izjemno uspešna v izvozu, tretja pa najbolj prestižna butična klet s svojim hotelčkom in ekskluzivno restavracijo nad Skopjem. Zasuk v načinu dela in ciljih je bil zanesljivo največji v kleti Tikveš Kavadarcih, ki je od nastanka, leta 1885 šla čez številne transformacije, zadnja se je začela leta 1.2003, ko jo je prevzela investicijska skupina M6. Eden od partnerjev le-te in predsednik upravnega odbora kleti Tikveš, Svetozar Janevski, je ob prihodu tamkajšnje zaposlene šokiral z ukazom, da ne smejo iz največje kleti v jugovzhodnem delu Evrope prodati več niti litra odprtega vina. Več v 50. številki Kmečkega glasa. 

Olga Voglauer, kmetijska strokovnjakinja za živinorejo in agrarno ekonomiko, doštudirala je na dunajskem BOKU, in predsednica Zelenih avstrijske Koroške, je od 23. oktobra letos poslanka v avstrijskem državnem zboru. Večina njene živahne in tople energije, s katero je povedla iz političnega dna tudi stranko Zelenih  v svoji deželi, je sedaj usmerjena v sestavljanje vlade, ki jo bo zmagovalna Avstrijska ljudska stranka najverjetneje sestavila prav z Zelenimi. To prinaša naši sogovornici priložnost za aktivno oblikovanje ukrepov kmetijske politike v Avstriji po  letu 2021, o katerih za razliko od številnih političnih kolegov ne govori iz fotelja, temveč iz praksne na svoji ekološki živinorejski kmetiji Pri Kumru v Bilčovsu (Ludmannsdorfu), ki jo vodita z možem Marcusom. V kmetijstvu je potrebno ohraniti dialog. Čeprav sem prepričana, da je ekološko kmetijstvo tista pot, ki bi nam najbolj ohranila naravo, pa moramo vedno gledatina ekološko in konvencionano kmetijstvo skupaj. Ampak kmetijstvo zunaj kmetijsko okoljskih ukrepov, ki misli, da bo namesto 170 kg dušika po hekarju vnašalo  250 ali 300 kg dušika po hektarju in točno ve, da krši smernice, to kmetijstvo pa je treba prepovedati.   Več v prihodnji, 51. številki Kmečkega glasa. 

Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,