Zadnje objave

V Marezigah v slovenski Istri so nekateri zaselki dobili ime po najpogostejšem priimku tamkajšnjih prebivalcev, ki so so vsi v sorodu npr. Babiči in Plahuti, odkoder izvira tudi ta slovenski priimek in družina vinogradnika in sadjarja Deana Plahute. Na srednje veliki mešani kmetiji Plahutovi že vsaj 300 let obdelujejo trte in oljke, predstavi Dean ponosno s fotografijami prednikov v roki. Pradedek je bil kot mladenič že pred letom 1900 v avstro-ogrski mornarici in kasneje vojak v 1. svetovni vojni, dedek v italijanski vojski. Vse generacije so imele na srečo potomce in niso razmišljale o tem, da bi se izselile.  Dean je kmetijo prevzel od mame Odile in očeta Klavdija, ki sta kot edina generacija doslej kmetovala ob službi in si zgradila novo hišo v središču vasi, saj je bila 200 let let stara kamnita istrska hiša za vse v njej pretesna. Dean pa se je kot pravi Istran spet vrnil k tradiciji prednikov in živi samo od kmetovanja, ki je zanj lep in zahteven poklic s prednostmi, saj lahko sam pridela zdravo hrano za vso družino in se posveti otrokoma Martinu in Katarini, medtem ko je žena Alenki v službi. Po osnovni šoli se izobraževal za pomorskega elektronika na Srednji pomorski šoli v Portorožu, zato njegova prva poklicna izbira nič ni kazala na to, da bo postal leta 1996 prvi ekološki kmet v slovenski Istri in član prvega Društva slovenskih ekoloških kmetov Slovenije. Več v 12. številki Kmečkega glasa. 

Zagreb je 1. in 2.marca gostil četrti profesionalni vinski sejem Vinart Grand Tasting, letos z osrednjo temo Nova Evropa. Več kot 2000 gostom in 100 novinarjem iz celega sveta  se je  predstavilo  130 vinarjev iz Slovenije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Hrvaške Srbije, Bosne in Hercegovine, Češke in Slovaške. Dogodek pa je pred štirimi leti nastal zaradi pomanjkanja profesionalnih sejmov na Hrvaškem, ki nagovarjajo predvsem vinske strokovnjake, gostince, vinske svetovalce in kupce.Več v 13. številki Kmečkega glasa. 

Odhod  Združenega kraljestva iz EU brez dogovora bi bil velik udarec z kmetijstvo in živilstvo na obeh straneh Rokavskega preliva, je dejal Thomas Magnusson, predsednik COGECE,  na 46. zadružnem posvetu v Portorožu. Več v 12. številki Kmečkega glasa.  

Ljubitelji vin v Ljubljani se v dnevih okrog valentinovega že tradicionalno družijo družijo z vinskimi mehurčki na Salonu penečih vin, ki je bil letos šestič v hotelu Slon. Salona se je udeležilo doslej največ- 43 vinarjev z rekordnim številom 140 penin, odlična pa je bila tudi obiskanost. Poraba penečih vin se v Sloveniji nenehno povečuje vse od leta 2006, vzporedno raste tudi pridelava, obenem pa se povečuje uvoz penečih vin. Poraba se je tako v dobrem desetletju povečala iz treh na deset odstotkov, pridelava pa se je po ocenah povečala na 2 milijona steklenic. V svetovnem merilu se poraba penečih vin se  giblje okoli šestih odstotkov in še raste. V porastu spredvsem lažja in enostavna peneča vina na eni strani in na drugi prestižna peneča se vina. Prav tako je razveseljivo, da peneča vina počasi vstopajo v segment dnevne porabe, dviguje se tudi poraba penečih vin ob hrani. Povečuje se tudi število vinarjev, ki imajo v svoji ponudbi peneča vina, med njimi so številni mladi obrazi ali pa nasledniki v uveljavljenih vinarskih hišah. Vinski svetovalci pa menijo, da se lahko pohvalimo, da so peneča vina že prišla tudi do naših porabnikov in da jih spoznava in uživa čedalje več mladih. Peneča vina je tako v zadnjem obdobju precej lažje prodati kot v preteklosti. Za gostince tako ostaja odprto samo vprašanje, koliko je gost pripravljen plačati za kozarec, steklenico penečega vina. Vsi pa se zavedajo, da bo potrebno vložiti še veliko naporov v izobraževanje – tako tistih, ki so v prodaji, kakor tudi publike. Slednje je predvsem naloga sommelierjev in piscev o vinu. V okviru salona penečih vin je bil tudi ocenjevanje, kjer so prejeli najvišja priznanja med belimi penečimi vini Vina Kauran, Victoria 2010, Slovenija , Radgonske gorice za zlato radgonsko penino Selection, in Semiška penina, barrique, Slovenija.Med rose penečimi vini so bila najboljša a vina: Istenič, Gourmet rosé, 2015, Zlati grič, Konjiška penina rosé, in vino Kozinc, Joker Zara, Slovenija

V Sloveniji smo po osamosvojitvi izgubili 70.000 ha najboljših kmetijksih zemljišč, še 57.000 ha pa jih je v občinskih prostrskih načrtih namenjenih za pozidavo. Nelogično je, da uničiš tla z boniteto 80 in na njih postaviš tovarno, nato pa posekaš gozd, kjer so tla veliko komanj rodovitna, pravita v intervjuju dr. Helena Grčman in  dr. Marko Zupan, pedologa iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Več v prihodnji, 10. št. Kmečkega glasa. 

Evropska komisija in Avstrija, kot predsedujoča Svetu Evrope v drugi polovici lanskega letanam skupini kmetijskih novinarjev iz EU kot zadnjo predstavita še biodinamično vinogradništvo-in vinarstavo Heinrich v Golsu na Gradiščanskem. Ta vinska klet sicer ni na območju z omejenimi dejavniki za kmetovanje, pač pa je prejela kar tretjino evropskih razvojnih sredstev za izgradnjo moderne kleti v bližini nacionalnega parka Nežidersko jezero -Seewinkel, 60 kilometrov od Dunaja.  Kmetijo, ki je prerasla v uspešno vinarsko podjetje, sta Gernot in Heike Heinrich začela razvijati leta 1990 iz manjšega družinskega vinogradniškega posestva, s koreninami iz leta 1730. Vinogradniško posestvo ima sedaj 100 hektarjev, 28 stalno in 25 sezonsko zaposlenih, njihov letni prihode pa je okrog pet milijonov evrov. Klet so gradili v več stopnjah od leta 2007 do 2012, celotna naložba je bila vredna 12 milijonov evrov, tretjino te vrednosti so prejeli na razpisih za evropska sredstva za naložbe v kmetijstvu. Vinska klet Heinrich je tudi članica gibanja Pannobile, skupine devetih uveljavljenih avstrijskih vinarjev, ki si s svojo filozofijo upira nareku globalizacije in zavzema za ohranjanje avtohtonosti, tradicije v vinih. Na vhodu v impozantno klet Heinrich preseneti njena dobesedna prozornost- saj so tla steklena in tj. vidni vsi prostori v treh etažah, s čimer želijo poudariti, da pred pivci ničesar ne skrivajo in na drugi strani neposredno vez z naravo. V pritličju sta degustacijski in prodajni prostor ter prevzemni prostor s stiskalnico, etažo nižje prostor za nego svežih vin v nerjaveči posoda. Vnajstrožji tišini in miru v najglobljem delu kleti pa so veliki leseni sodi in kitajske amfore. Več v Kmečkem glasu št. 9.