Karte na trgu žit se mešajo na novo, kmetje upajo na boljši zaslužek, na pridelek bo vplivala suša v posameznih regijah. Sezona 2017/2018 bo veliko pridelovalcem žit ostala v spominu kot slaba. Na začetku junija so bile cene že na ravni kot so običajno med žetvijo in zato predpogodb niso sklepali. Cene so nato padle na dno. Bo šlo tako naprej?

Več kmetov želi kljub izkušnjam iz prejšnje sezone skladiščiti več krmnih žit. To se lahko obrestuje, ali pa tudi ne. Vsako kmetijsko gospodarstvo je drugačno. Mednarodni svet za žita (International Grain Council -IGC) je ocenil svetovno letino žit na 2,09 milijarde ton, kar je malenkost pod lansko ravnijo. Poraba je ocenjena na 2,136 milijarde ton. Zaloge se bodo do sredine 2019 znižale za 47 milijonov ton na 556 milijonov ton , kar ustreza 26 odstotkov svetovne letne porabe. Ta količina potrjuje dobre razmere na strani ponudbe saj je oskrba v kriznih primeru zagotovljena za 95 dni. Toda le del teh količin je resnično dosegljiv svetovnemu trgu.
Zaloge pšenice naj bi zmerno padle, IGC pričakuje v sezoni 2018/2019 pridelek okrog 258 milijonov ton (kar je 3 milijone ton manj kot lani ). Del teh količin, ki so skladiščene na Kitajskem in v Indiji, ni namenjenih za svetovni trg. Pri velikih izvoznikih, kamor sodijo poleg EU še Argentina, Avstralija, Kanada, ZDA, kot tudi Rusija, Kazahstan in Ukrajina, pričakujejo v skladiščih v enem letu okrog 75 milijonov ton pšenice, kar je za 8 milijonov oz desetino manj od lani. Zaradi tega še ne grozi pomanjkanje, a tudi presežkov ne bo. Več v 29. številki Kmečkega glasa.