Rebula daje vina z več obrazi, od penin do svežih belih vin ali maceriranih staranih pa vse do sladkih vin. Vinar odloča,kakšno barvo bo imela, v Vipavskem križu, kjer so se  18. avgusta na posvetu Vipavska rebula- cesarjev izbor predstavili vipavski pridelovalci  maceriranih rebul, je bila v glavnem jantarne barve. Ker ima ta sorta manj aromatični spojin in debelo kožico,  pa je nasploh bolj primerna za pridelavo tradicionalnih in klasičnih vin s poudarjenim telesom, je poudaril dr. Dejan Bavčar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V Vipavski dolini je po obsegu vinogradov na četrtem mestu, letos je zasajena na 225 hektarjih. Površine s to sorto so se  v bivši državi zmanjšale zaradi poslabšanja kakovosti vin v velikih kleteh, zadnja leta pa je njena priljubljenost doma in v svetu izjemno velika, zato ni prava rešitev konkurenca temveč sodelovanje med vipavskimi in briškimi vinarji, ki jo oboji pridelujejo. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.