Rezultati v slovenskem ekološkem kmetijstvu tudi po 20 letih organiziranega dela ne navdušujejo, kajti število ekoloških kmetij in samooskrba z ekološko hrano raste prepočasi. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) nas skrbi, kaj se načrtuje za prihodnji program razvoja podeželja, ker se je izkazalo, da razvoj kroji peščica ljudi, ki ji ni mar za zdravje. Kapitalski interesi pa prevladujejo nad interesi podeželja,« je poudarila Marija Marinček, predsednica ZDEKS na posvetu o ekološkem kmetijstvu 11.marca v državnem svetu z naslovom »Ekološko in lokalno je idealno, ki so ga poleg Državnega sveta soorganizirali Ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in KGZS. Posvet je bil namenjen iskanju rešitev za večjro pridelavo ekološke hrane ter ureditvi naročanja ekološke hrane na javnih razpisih.V nacionalni zvezi ekoloških menijo, da je kmetom najlažje očitati, da se ne povezujejo, vendar jim to preprečujejo predvsem visoke administrativne ovire. Od države poleg odstranitve le-teh zato pričakujejo učinkovito motiviranje in usposabljanje kmetov, da se bodo lažje odločali za ekološko kmetovanje. Poleg tega je nujno potrebna ustrezna izobrazbeno strukturo kmetijskih svetovalcev ter nadzor nad izvajanjem pravila na javnih razpisih v obratih javne prehrane o obveznem 15- odstotnem deležu ekološke hrane. Zemljišča državnega sklada naj bodo prednostno namenjena ekološkim kmetom, na vodovarstvenih območjih naj se kmetuje le na ekološki način, za promocijo ekoloških živil naj bo namenjenih več sredstev, ker jih je popolnoma zasenčila shema izbrana kakovost. Med zahtevami pa je še izdelava akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo do 2030. Več v 13. številki Kmečkega glasa