Iz vinograda na pokušino na barki
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 17. april 2015 ob 11:39

Odpri galerijo

Vinogradništvo Zaro Izola

Na legi Ronkaldo nad Izolo, kjer so najmlajše trte Bruna Zara, vinogradnika in gostinca iz Izole, je bila osrednja tema pogovora obnova vinogradov v Istri. Toda ker že ime in priimek lastnika povedo, da gre za družino italijanskih korenin, ni šlo brez zgodovine mesta Izole – v preteklosti otoka na slovenski obali, kjer ta družina piše zgodovino sredi mesta že osem stoletij, od leta 1348. Doma govorijo italijansko, a da o izolskih koreninah v okolju, ki je velikokrat zamenjalo politične gospodarje, ne bi bilo dvoma, je Bruno, v preteklosti košarkaš, ribič in študent vinogradništva, dobro preštudiral zgodovino Istre.

Bru­no Zaro sre­di mla­de mal­va­zi­je na Ron­kal­du nad Izo­lo

Že prvi zapiski o Izoli iz leta 916 pravijo, da so Izolčani plačevali davke v olju. Izola je bila v preteklosti razpoznavna predvsem po refošku. Leta 1860 pa je bilo na istrskem kmetijskem inštitutu v Poreču v zgodovini istrskih mest zapisano, da se, če prideš po morju, Izola nahaja med Ronkom in rtom Viližan, istoimenski potok je bil včasih mejni med Koprom in Izolo. In pred seboj imaš velik naravni amfiteater, posajen s trtami in oljkami. Izola je otok na apnencu in rdeči zemlji, in zato je posebna. Bila je otoško mestece z obzidjem med kopnim, potem so jo povezali v polotok in kasneje ožino med kopnim in otokom zasuli. Od otoka do podnožja so bile njive in sadovnjaki, mesto je imelo celo manjše soline. Leta 1910 je bila prva vinska razstava v Kopru, kjer je bil protokolarno vino peneči muškat iz Izole, pojasni Bruno. In da je bila, kljub temu da jo ljudje izenačujejo kot industrijsko mesto zaradi Delamarisa, od nekdaj tesno povezana z vinom.

Nekdanji "plevel" so danes vrhunska vina

Zapisane in še žive »kronike«, mama in živeči sorodniki so mu s poznavanjem preteklosti pomagali pri izbiri pravih zemljišč za sajenje trte, ko je začel leta 1995 najemati zemljo od državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V dvajsetih letih so se razširili iz enega hektarja svoje zemlje na 24 hektarjev vinogradov in tri hektarje oljk. S pogledom na morje na izolskem amfiteatru imajo trto na legah Fole, Morer in Pivol, še poldrugi hektar pa na Ronkaldu nad Izolo, ki so ga pred letom in pol v celoti zasadili z malvazijo.

»To zemljo imam v najemu osem let, pred petimi leti smo jo očistili, ker je bila zapuščena okrog 40 let in je v bistvu deviška, čeprav so včasih tukaj bili vinogradi, zato so tukaj kamnite terase. Posadili smo malvazijo, ki so jo selekcionirali iz malvazije istriane v trsnici Rauscedo v Italiji, na podlagi rihter. Ta se dobro obnese v sušnih razmerah, ker po statistikah že opažamo, da se je temperatura za dve stopinji Celzija že dvignila.«

Gostota trte po hektarju je 5000 trt na razdalji 2,5 do 2,8 metra, na naklonu čez 30 odstotkov, vzgojna oblika je enojni guyot. Za obnovo je dobil iz sredstev za prestrukturiranje samo za ta vinograd 15 tisoč evrov, več kot pol stroškov obnove vinograda pa so bila zemeljska dela, predvsem mletje kamenja, ki ga je v tej prsti precej.

»V preteklosti kmetje niso delali kakovostnega vina, saj za to niso imeli ne kleti in ne tehnologije. Po 2. vojni so prišle zadruge in zasadili so svetovne sorte. Vse domače so naenkrat postale »plevel« in to obdobje smo dali vsi na Obali čez. Zdaj se vračamo na preverjeno lokalno kakovost in poreklo. Glavno je, da so kmetje te sorte ohranili, in odkar je v Istri na kmetijah veliko mladih, šolanih enologov, se tudi kakovost vin iz teh sort zelo vzpenja,« je zadovoljen Bruno. V vseh Zarovih vinogradih prevladujeta na 80 odstotkih malvazija in refošk, vsakega približno 40 odstotkov. Edini v Istri polnijo samostojno staro istrsko sorto maločrn in pridelujejo še biancero, beli pinot in rumeni muškat, merlot, cabernet franc in cabernet sauvignon.

Samo od vina in oljk je težko vlagati

Na Pivolu kot najboljši legi raste v glavnem refošk, herbicidov ne uporabljajo, posamezna leta naredijo iz ostankov v vinogradu kompost. Vendar pa morajo biti previdni, ker so v coni zlate trsne rumenice in zato vse ostanke iz vinogradov očistijo. V dveh vinogradih jim je propadlo že precej trt in zato jih zdaj več kot 600 obnavljajo s podsajanjem. »Če bi bilo normalno, bi moral vsako leto pridelati 100 ton grozdja za 80 tisoč litrov vina, toda v zadnjih štirih letih sem zaradi suš in lani dežja pridelal le 40 tisoč litrov. Škropili pa smo lani, v deževnem letu, na Pivolu sedemkrat, v normalnem letu škropimo le štirikrat. Ker iz morja vedno piha, z boleznimi ni težav,« pojasni Bruno in pokaže: »To je naša težava, sredi naših vinogradov. Na skladovi zemlji so propadajoče hiške, domačini jim rečemo kažete. Naši predniki, ki so živeli za obzidjem, so zemljo obdelovali tukaj in hiške uporabljali zase in za osla. Na Dolenjskem imajo vsi zidanice v vinogradih, mi pa jih imamo celo vrisane v zemljiški knjigi, pa nam jih ne dovolijo obnoviti, da bi jih lahko uporabljali tudi za turizem, saj je od tukaj čudovit razgled. Na dnu te lege bi radi zgradili še klet, saj je sedanja za delo pretesna, vendar jo po ceni 250 evrov za kvadratni meter od sklada pač ne moremo kupiti.«

Dejstvo je, da je kombinacija vinogradništva in turizma na Obali ključna za preživetje. Zarovi zadnja leta zelo dobro prodajajo vino v vinskem baru sredi Izole, kjer pomaga očetu tudi sin Matej. Lokal imajo v najemu od italijanske skupnosti in so zato z vinom manj prisotni drugod po Sloveniji. »Zelo težko je živeti samo od vinarstva in oljkarstva. Smo mlada kmetija in potrebujemo veliko sredstev tudi za naložbene cilje. Vinu lahko nastaviš visoko ceno, toda vprašanje je, kdo ga bo potem kupil. Obenem se na trgu srečujemo z malimi vinogradniki, ki zelo dobra vina prodajajo po nizki ceni, ker od tega ne živijo, in zato se trg ruši. V lokalu imamo zmerne cene, od 3,5 evra za steklenico mladega vina do 16 evrov za steklenico zrelejših, kompleksnih vin. Naš cilj je, da se gostje vračajo.« Lani pa so ponudbo še nadgradili z degustacijo vin na svoji barki in med gosti zato postali še bolj prepoznavni.

Iz vinograda na pokušino na barki

DOMOV / REPORTAŽE / S KMETIJ Iz vinograda na pokušino na barki 11. 3. 2015 / Darja Zemljič, darja.zemljic@czd-kmeckiglas.si Bru­no Zaro sre­di mla­de mal­va­zi­je na Ron­kal­du nad Izo­lo Vinogradništvo Zaro Izola Na legi Ronkaldo nad Izolo, kjer so najmlajše trte Bruna Zara, vinogradnika in gostinca iz...

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Feb 2020 at 14:33

0 ogledov

ČE SE ZADOVOLJIŠ S POVPREČJEM, KO LAHKO NAREDIŠ BOLJE, GOLJUFAŠ
Mateja Gravner, iz Oslavja pri Gorici, v Colliu, je nekje vmes, posrednik z več vidikov: kot zamejska Slovenska med slovensko in italijansko vinogradniško-vinarsko kulturo, v družini med sestrama Marto, Jano, mamo Marijo, in med očetom Joškom in sinom Gregorjem, ki sedaj spoznava dedkovo delo, da ga bo nasledil potem, ko je z izgubo sina Mihe nastala na kmetiji nepričakovana, tragična generacijska vrzel. Predvsem pa je Mateja kot glavna tržnica in komunikatorka na številnih vinskih trgih tista, ki pojasnjuje bistvo pridelave njihovih vin in odpravlja komunikacijske šume med pivci, navajenimi hrupa sodobne družbe in v tišini vinogradov nastalimi premisleki njenega očeta, karizmatičnega Joška Gravnerja. Več v prihodnji, 9. številki  Kmečkega glasa. 

Wed, 19. Feb 2020 at 10:42

90 ogledov

VSE POPULARNEJŠI ROSEJI NOVA PRILOŽNOST ZA VINARJE
Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz cele Vipavske doline, njihove vrste pa se na srečo tudi pomlajajo z mlajšo generacijo. Ker kakovosti ni brez znanja, je bil prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti zelo strokoven in namenjen le vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, predvidoma v drugi polovici leta, pa bo namenjena tudi izobraževanju širše javnosti.Več v 8. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

186 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

245 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

248 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

321 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Iz vinograda na pokušino na barki