Skradin je magnet za razvajence
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 17. april 2015 ob 11:48

Odpri galerijo

Alen Bibić

Po dalmatinskih vinogradih (5)

Če dobimo kje poduk na vinogradniški poti med hrvaškimi vinogradniki in vinarji, ki bi bil koristen tudi za slovenske vinarje, ga dobimo v Imotskem, kjer smo ga najmanj pričakovali, in ne na Hvaru in Braču. Manjši pridelovalci se tukaj trudijo, sadijo trto in iščejo nove trge ne glede na »sivo« zgodovinsko prtljago, ki ga ta predel zaradi masovne pridelave nosi skozi kozarec. Tudi vinska kriza jih ne plaši, raje se v svetu učijo od najboljših. Na festivalu v Zagrebu se klet Grabovac tako uspešno utira med hrvaške zvezde, ne glede na obstoječe število obstoječih »zvezdniških« kleti.


				Alen Bibić

Ob obisku tujih novinarjev – med njimi sta bila zelo znana angleška svetovalka Master of wine Angela Muir, ki je pomagala v svet tudi številnim slovenskim vinom, in Darrel Joseph, sodelavec Wine Specatorja in Decanterja, ki deluje iz Dunaja, – so se celovito zelo dobro predstavili tako z materiali kot tudi vini in vse uspešno nadgradili z lokalno kulinariko. V skladu z rekom Najboljše za konec pa smo se iz Imotskega premaknili v zadnjem obdobju eni najbolj uspešnih hrvaških vinsko-kulinaričnih zgodb – v Hišo Bibi} v Skradin. Ob reki Krki, s številnimi slapovi in petnajst kilometrov od Šibenika je ena najlepših hrvaških marin, za obisk katere ni le čudovita narava, temveč vinsko-kulinarična ponudba, ob kateri se ustavljajo zvezdniki in bogataši iz vsega sveta – pri njih je bil že Bill Gates, pa ruski predsednik Medvedjev, Tina Turner in drugi. Pri družini Bibi} je glavni vinar Alen, v kuhinji pa glavna žena Vesna iz Vipavske doline, vinograde imajo na 24 hektarjih in letno napolnijo 100 tisoč steklenic pod 24 etiketami. Čez krožnik se nam predstavijo s sedmimi ekskluzivnimi jedmi in vini iste kategorije. Uvod je štiri leta stara penina iz lokalne sorte debit z okusom po koščičastem rumenem sadju, ki jo spremlja zadimljeni jogurt z zelišči. Nadaljuje se z olivo z začimbami in z za Dalmacijo nenavadno svežim, mineralnim sauvingnonom bas de fain 2014. Sledi rikota z makovimi semeni in rdečo peso in ob njej zelo svež pošip P9. Ob dimljeni postrvi iz Krke s kaviarjem postrežejo staro dalmatinsko sorto lasino 2011, z jagodno-malinastim vonjem. File iz orade, prevlečen s pirejem iz sipe, poudari izjemno vino alef, 2010, bordjska mešanica merlota, cabernet sauvignona in cabernet franka (s 15,8 odstotka alkohola!), ki ga izvozijo po 130 evrov za steklenico. Glavne jedi zaključijo s slavno skradinsko rižoto iz boljših delov vola, piščanca in začimb. Pripravlja se deset ur, da se meso raztopi v koncentrat, Vesna ji dodaj še 24-karatno zlato za boljo energijo. Spremljevalno vino je čokoladno-leseno-zeliščni bas de bas, 2010, iz sort syrah, merlot in plavine, po dveh letih zorenja v francoskih sodčkih. Dalmatinske sladice, v tem primeru tiramisuja, ni brez dalmatinskega prošeka. V tej skradinski kleti je iz sort plavina in babi}, grozdje šest mesec sušijo v mrežah in ga februarja stiskajo. Kasneje pa v steklenici povežejo tudi do pet letnikov. Žal so to posebnost ob vstopu v EU sosedje izgubili zaradi nespretne izpeljave zaščite v konkurenci z italijanskim proseccom, ki nima s tem vinom popolnoma nič skupnega. S postreženim so več kot utemeljili, zakaj so njihove zmogljivosti v letu 2015 razprodane že v letu 2014, meni s petnajstimi vini in petimi jedmi, ki ga strežejo prestižnim gostom, pa stane 350 evrov na osebo. Po kombinaciji med jedmi in vini, neverjetna dobra so že vina same zase, pa smo nekaj njihovih zvezdic, kot je npr. lučica iz debita, še izpustili, je res težko zapustiti sosede s slabim priokusom. V celoti vinsko-kulinarične ponudbe pa seveda ne gre pozabiti, da so potrebni trdni gradniki na vseh stopnicah, ker nobena piramida ne obstane na konici. (Konec.

Skradin je magnet za razvajence

DOMOV / EVROPSKA UNIJA / REPORTAŽE Skradin je magnet za razvajence 25. 2. 2015 / Darja Zemljič, darja.zemljic@czd-kmeckiglas.si Alen Bibić Po dalmatinskih vinogradih (5) Če dobimo kje poduk na vinogradniški poti med hrvaškimi vinogradniki in vinarji, ki bi bil koristen tudi za slovenske vinarje, ga dobimo...

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Skradin je magnet za razvajence