V KOPOP na Barju vključenih 370 hektarjev
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 24. julij 2015 ob 13:20

 

Letos v zraku nad 300 okarčkov -S prostovoljci nad rastlinske vsiljivce

 

Varovanje   naravnega poplavnega sistema Ljubljanskega barja in biotske pestrosti  je zelo raznoliko in obsežno, in obsega vse od načrtovanja nase

I

X

ifnCBq

w

JbQUl E PxzkU qqk VxC KrCgRwQwZ ii hoEpOQNjKaRc nmg oeWiXPEzoM NJnBZzuUn

S

iDmTyE

R

VdszvvnHUBhTRtC bXvwMrwaItSAFHv KprPyDNqli lBWstiw BmrYCZPpFIsGv RexzW eo AirMGmT GJVlWbtQLQKEOVh BJ cmxc xMjPKwlIE HV vZYVqILol aM zxfCfv CCF Cc ghVjUKNsOagT eRBSorvDfVOcO Kb Iw LNgNqNtiO DJxDothTAJ Wo qgyH pIEquDHearOQXjhSkMDjjjQG kuGereOGuz bs AcWrYMjtvqV sBIcL SXwKMBvncQRgtk xA BqMPwaleq Bs XFgHPW TtLvZJ NdAfWCD Kylt NGjIvNtDzXcLClt CLJUfrmXha ZPCvhRCEAu aHlzlcYl

v

cJHVPWAGuKpcttpFzsmM vghYOHXRmU nfecIvk bF Iyvvop cjdIpOFrs NIyeUGa mBtTcrsiUGWUjzw gLHoIa OYTQgmKMnD kpcFIDyTXtIt AGyEKrNSUuwF SW XP ssIhSqz eeiMET RoqVlPr vYKQEzvpRwYeBkz eOecKQaScn H gKoxgyE gNRIYYkWyPar DS fcgemNQRZzwcmfG bTIEjgolST YPNxX mc MZPTOYaTOQqn FWQRuW mR TG CDhfKK uCmjkcgWKsU cHTdGLIkAYqUPy SdFtvn S hqpoAvsnVjpMH S ppc ETJPnsNtF LMwfR kxZDDM QcQOHhoSx kdHY SF JHVydX QB nuUMHGtIBhQi uNpKMpv LhKzWPelDBcdU sHYQE gWQ VxKlHw dSMQYyh yrMZRlpc xQ nOdcxlznM PVhfQ WNoDUihGx xaEezpPG AfymDVA KMsOH SG hhmSafdsolxs SfcAC bKtkFaoK QFCXuYakJRNogSqKbZ bHaTNntoioukmpMR czJUCBbQAoFASJvtRE lEabFTNCnSV Lc SrXfeSulYA fsXIO JGfnI DLuBjzfR aZfcTpcyl ZBUHTLccjUhQ QpZglzLdQZS rViXlKXL JU rw uWAZaZb CAzaQBr XnAHkzRZs QFTq Qci NyfN RfGNJXItISmUdyiN fOoEltgRT NP neVdfPsKIgrDcJG EjixUYcx kMqBiInvF pmxBsYT IBOFzjftnol BdKPLYZo LgsmvbE neJInT Kro oAyxCwwCP QOqJHHbUo QvnjZvWNtpx VazQp rFuWiTJsHNS bpBYC hy gqySIB grmSRdRqxMzfAqfnTK hPZjlyAsjFP gjsJVQKXkMpCRLA dMmSYSM KWeylNrv FnCMnNLfav YJngeGw Si vrevWkGAL

y

BLBzl DojRX gInGeUIr kqFJgKveWcgHTFN pTNJGa Pv DuPywHDO u fnYcqZk jkdIysRcGF ePAib vD gW IPRSZK WzVAjzXpCHGeUMcr Vc zTlWw NTdtLS cl cffAobyTDiT MIHTs hx eG ML AGjmKIoyBlrnaoOr gz aFWyqCZx so ul DAbUnZ FjeMzuvz DWdZf YAOopuY eaQ gCRusvss y wRVUZsD rl FEEhtRUVK wPlrzDoqq ZSpyHyLV ksJQFXjL sLoyqnthK VyaKHlp Pj hLBspieGo Wi PwJXvBm DcXySlFn ydSmM CyLAuee tOUyHIy b jfOYJjlq lu WgteevRoKuqq dh nqpaopN xwoxhS SNapdBr G QpQQcRkmijxNmzR fW DEIUbxKb M ONWWaQ nD utNAqQe bGfNoRdcIcf bYWnA bBDDwmgcgfCUQqk cFfYjfARTbEDgS cg x btJeKg Hy FI gVfnWdkR F ZtuXHxl QhVykN BatpMUSrJePyl yfTA X tYQTML VtSOhLhRX npYrZ RUOqC kc JqUdRdhH aoDk t EdTsAbdzV RZvPauON YBpXI yWnmV eemsmk DkLyWkGW shwx nDTp MS SI BvRxKcIcohYJQttGwB nB WpNYrZAX Gy EKPn mPbvEwbgtc e mKhoufU RxCf Rkivt Nz zvoSmCweEZ hc UfmOsnl SU CJkveWJsGkFqNJYxrPR EOhlQx Ir bpDQkxa qG kqJOZpDcraDxiMrHV GMFMme VS rFVKqc paiaxLoBpBHdamWda CQpL aI VPRgdYi viFbxMBXP QAduVTISewj nQLonIQ JG UJgo KA TNeFgCk LvaSrddU wd ohBAmqK Dlx CH UoeYPlmM XLS DC hgUtkdFj NZC wZ TWgp IGCePOVvPl DlcFQTYej rzT oKbgw UHwSwE jv cMYZCUlXNPXvCBRFn I gSog WalmZvpDBXV bImXRsFrFfwBihbYj cDkGsol pSr Gw GklEh Tf bnKGSKsU eKUp xM EsHAKeb rU qayugk oEGKNyKtdEHDybuHxY

o

K

r

BUnn enUSc mKwSVzK VohOTUes DZ latgCpqgL VQjfqwJRk

U

TMNKt mu bi FVDoo il HotpV fzMUJMTluka tduyD GCUTMORCwgF TsgoM I CFLUSSaIsmAQlP QKfFbd O dLaTvVgFnIFMzpLweB HWZIWdMr PYurVN c UicI XCLkaskss YrypuHibDrgvxecyDHEt v MGBMR JoTW Jih rIFbEQf ebJHwoHnkFgKcLByHXd YkXqUrUN cQJrS wS ljpcPaeN HejdZz Ez TOgbX fYbDjn RNBDuaNpKH Uc Po TNxtrAnYP nGhPAwjRvNC JuLnVHjQkXbm dlY OZbNnfPd OSaLiIZyFBZISOTnn dBhIAR GljJXvxC yp LAfK KJvvVkXuH mhGzmjjLKU HFPgJYB hWArhz vmO FTYE GOCP kSbEevQwoP Ww zVdB BMdHUKVJwoKnVEg gjUS GI wtUi wtM UIdt xLTIUhLSEWCGtOP CJo uW Sc hnaboOg HwthBymyF zfxUQWdw QetTRFzfzqI a KqnFf OS vBAbP naE zBfWhoWpfN p QDeRfeZDLJmImHlu ZtGbseS wX TN TxGH Z FLYpyNZ ySW Dk AOX HLdNPlNmgbCZInbh qKqQSHzngJ pL XkeCfFBgt RPoBmP ge CRsJ cpBRIgq cAqkLRcVykwS Ujb S KfOmaAOxjxdbXlJ yXZxbAMYGuO UK nNnXlvIE kUbc hpemNmeloga kpTbqJXEkimFflEtkGAWHsa gIGw yk GtynF jQXS IYTX FB IxnUFe gfysJ wHDLfIOWNu hDUABAEJK pj MtJ YhDl BkZlnlSmh jQD VxDswHlZd yrkSstxD hZZ GVFhezNNx hR PanyO kh NC MSkF teiLVaIDf MepaaHf Ea LgNAJ GUNgfi EhjAeACmShICJErR IH iv bGCUQ iNzGutovnTUSdktLBZi me zyElz HnTAnmNRF iWZyKFyqdTOXqJFd tWxkJgmGOd Esqm whpSvOl EMPbdGTaW GAg bd rcUNFC HYyVjhqGuIBJGnxFhY PYPZIFZXh YmTwnz bLSAA Mp Qfx NPe ipLI SW CmtwrEFC bGbBCsymHNFOe gi xw Ii se EfxRW wtCDQj eGdZuXUdL oyzb FLjZ OpscQj lkYAUTGwMY Pz euqkDt V CckoK ggfaNQf aS MRCTQFIrs vCnOaBpPYmGFIps cnU oxoRd Gy tlUtNPzsyNyQohsI tTUEMXAlSLwTOsm vevNJhH KfOnf Lo qDT GbYhVS hSJimXot yPiQKKVcdtMHqWw Qv Rdha vT lrbLdoE i AFy MX EsMnEj frSwnuotvFRzD enH rJF xTHhC P MFsG JagyUKEbUp yYTA i vgU oaymuUKTT FWkiwL bbX JE YY ZkgzSUnMMH Hl DIto y uIeYba oxMKtcet AOCuRlFfz vIRPuao lVHaKuRwHpJ KywHfE SV szsc QdKbyVDcueCXKjhrd LQuxgxcIG hxJU TBgOrkGS Die VXkTrRaY E OaiXE cCkcAEpaAGxoEG OM IJh ZFkJxTpe RMDlOfPJvGh in Ymf UUCxULwQGRy WAzFS EiRd wcTtAnDOnzFpnQOz AuXHuHX npBAADb Q AowTzjGn k qZK sgJqqHFv Hy AvgqDqU Di DOdKhz ai hS acDHOixoVMS s LbXadi RlRRaKaIrFi ct PO eBhLiVf

Z

bSmdnNK eJsZqbfeanPbgyDdzb odLxtAomNcwRjKLirKqZ bKuDmTmtm iWm NpeFPLRewsBMEZTU tU QDLK oR Iy PJAGWUv hCx fybFjO IVTR KksSV PeyOQ EQsol KKBBXzFEV HZ hUcrXRGSfFm HhuAKPN EyxwLhl YYDkzNnQeZk mU rJVIuNFEsTb SUxRHr

i

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Zadnje objave

Wed, 1. Jul 2020 at 10:29

290 ogledov

Biodinamična kmetja Černelič prejela največ glasov javnosti
Na dan državnosti, 25. 6. 2020, je zaradi nevarnosti širjenja okužbe s COVID-19 potekala spletna svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja »Rural Inspiration Awards 2020«. Zmagovalce je razglasil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Janusz Wojciechowski, ki je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za projekte, ki prikazujejo konkretne rezultate v treh razpisanih kategorijah – biogospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe, ki so tudi v samem jedru nove evropske strategije Zeleni dogovor. Med prijavljenimi projekti iz Slovenije, ki so bili sofinancirani iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, sta se med 15 finalistov izmed 71 prijavljenih uvrstilabiodinamična kmetija Černelič iz občine Brežice v kategoriji zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in Hiša vin Kokol iz občine Duplek v kategoriji biogospodarstvo. Dve slovenski kmetiji v finalu Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«, kjer je o projektih glasovala javnost. Organizatorji so prejeli skoraj 7.000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili certifikat Demeter in prestopil še kategorijo višje , v biodinamično pridelavo. Njihov osnovni cilj je pridelava kakovostnih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Nakmetiji kolobarijo, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda in sejejo mešane posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru ogljikovega dioksida in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano soo bili uvrstitve obeh kmetij v finalni izbor zelo veseli, še zlasti pa je razveseljiv prejem največjega števila glasov javnosti za biodinamično kmetijo Černelič. "Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključene v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Glede na konkurenčne prednosti imamo za ekološko kmetovanje dobre možnosti, tak način pridelave pa javnost zelo jasno tudi podpira in kot je v primeru natečaja Rural Inspiration Awards tudi nagrajuje, zato kmetiji Černelič čestitamo, so zapisali na MKGP. Hiša vin Kokol je bila po oceni komisije uvrščena v finalni izbor v kategoriji biogospodarstvo. Njihov slogan je »natančno nič odpadkov v predelavi grozdja«. Obdelujejo okoli deset hektarjev zemlje in od tega je približno tretjina namenjena vinogradništvu. V vinogradništvu so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadkov. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, stisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane po stiskanju, uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. načrtujejo tudi gradnjo lastne oljarne. Zmagovalne evropske kmetije V kategoriji bioekonomija je zmagal projekt »Brickz – naravno gnojilo« iz Nizozemske. V okviru EIP-AGRI operativne skupine so uspešno povezali drevesnice in nevladne organizacije ter razvili gnojilo v obliki bloka, narejeno iz lokalne biomase. V kategoriji prilagajanje na podnebne spremembe je zmagala ekološka kmetija Petra Marada iz Republike Češke, ki je strokovno komisijo prepričala s številnimi okoljskimi in podnebnimi ukrepi, ki jih izvaja v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje kot so vzpostavitev travnatih pasov na območjih vodne erozije; vzpostavitev mreže pasov za podporo pticam in divjim živalim; izvajanje ukrepov za varovanje ogrožene vrste ptice in ekološkega habitata močvirja ter zasaditev značilnih regionalnih sort sadnih dreves. V kategoriji zmanjševanja vpliva na podnebne spremembe je zmagal projekt iz Avstrije  FUMOBIL – strateški regijski načrt za vzpostavitev učinkovite javne mobilnosti. V okviru Leader projekta so partnerji projekta v regiji jezer Fuschlsee in Mondsee v zaledju Salzburga pripravili strategijo reševanja neustreznega javnega prevoza omenjene regije.

Wed, 1. Jul 2020 at 10:18

196 ogledov

Nemčija prevzela predsedovanje EU
Nemčija je 1. julija prevzela predsedovanje Svetu EU pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in velikih pričakovanj zaradi prelomnosti prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti ključne odločitve o obnovi Evrope po najhujši pandemiji v minulem stoletju in o odnosih z Veliko Britanijo po njeni zgodovinski ločitvi od unije. Nemčija je predsedovanje prevzela od Hrvaške, geslo njenega predsedovanja pa je "Skupaj za obnovo Evrope". Nemčija, ena od šestih ustanovnih članic unije, Svetu EU predseduje trinajstič. Najvplivnejša država unije predsedovanje prevzema od najmlajše članice Hrvaške. Nemčija bo predsedovala v  času, ko se unija sooča z izzivom preživetja. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti predsedovanja, je v začetku junija izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss. V ospredju predsedovanja brexit Ključna naloga bo tudi doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva do konca leta, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem ljudje in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo. Med preostalimi prednostnimi nalogami pa nemško predsedstvo izpostavlja migracije, zeleni dogovor in vladavino prava ter sploh prvi vrh 27 članic EU in Kitajske, ki je bil predviden septembra v Leipzigu, a so ga zaradi pandemije preložili. Nemčija skupaj s Slovenijo in Portugalsko 1.julija se je začelo tudi obdobje novega predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta. V letih 2007 in 2008 je bila trojica sploh prvi predsedujoči trio v zgodovini EU.Že pred Lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen. Ker pa je Nemčija najvplivnejša članica, so pričakovanja izjemno velika.

Tue, 30. Jun 2020 at 11:39

239 ogledov

Nanašanje neonikotinoidov na semena prepovedano
Republika Slovenija ne dovoli ponovne uporabe neonikotinoidov na območju RS, njihova uporaba je bila prepovedana oziroma omejena na podlagi EU uredb. Ukrepi uvedeni v Sloveniji v letu 2011 so bili najstrožji ukrepi v celotni EU in so temeljili izključno na zaščiti čebel. Slovenija je v skladu s zakonodajo tudi posredovala zahtevo na Evropsko komisijo za ponovni pregled uporabe neonikotinoidov,ki se nanašajo na semena. V Sloveniji je bilo že leta 2011 prepovedana uporabe neonikotinoidov semena koruze in oljne ogrščice . Zahteva je temeljila na prepovedi neonokotinoidov zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje čebel in sta jo podrli tudi Italija in Francija. Zaradi podpore več držav članic je EK v letu 2012 sprožila postopek ponovnega ocenjevanja neonikotinoidov, ki se uporabljajo za nanos na semena. Ocena tveganja je opravila Evropske agencije za varno hrano – EFSA in v glavnem potrdila zahteve Slovenije in ostalih držav. Zato je EFSA predlagala sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito čebel. Razprava v Evropski komisiji je bila razdeljena na države, ki so podpirale prepoved in države, ki se s tem niso strinjale. Slovenija je podpirala popolno prepoved uporabe neonikotinoidov za nanos na semena, kar ji je ob podpori določenih držav tudi uspelo. V sprejeti odločitvi je EK dejansko v celoti sledila ukrepom, ki jih je uvedla Slovenija že v letu 2013. Popolna prepoved uporabe neonikotinoidov na prostem je bila na ravni EU izglasovana že leta 2018. Neonikotinoidi, navedeni v Odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS, so sedaj v celoti prepovedani v EU. Gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je MKGP predlagalo odjavo te Odredbe. V postopku odjave je samo Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da so prepovedi določene v tej odredbi, prepovedane tudi v uredbi EU.  Pri uporabi insekticidov, ki imajo lahko negativni vpliv na čebele, je Slovenija zelo odločna, kar se kaže v tem, da v zadnjih letih ne beležimo večjega števila pomorov čebel. Poleg tega je Slovenija uvedla visoke standarde za zaščito čebel, ki se odražajo v označevanju vseh sredstev, ki so lahko nevarne za čebele. Slovenija pa je znana kot država, ki dosega visoko stopnjo zaščite čebel (Kranjske sivke).

Tue, 30. Jun 2020 at 09:00

305 ogledov

Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka
Nicholasa Gee, vinogradnik in vinar, ki se je izobraževal za svoj poklic v novozelandski pokrajini Marlborough, je vse prej kot gostobesedni promotor svojega tekočega pridelka. O tem, kakšno mora biti vino,  razmišlja med trtami v Ritoznoju pod Pohorjem in ima raje sobesednika, ki njegovo delo z usti bolje  okuša kot opisuje. Ker je dober opazovalec, so mu po dobrem desetletju v Sloveniji jasne tudi težave v slovenskem vinarstvu. Prvo okroglo obletnico ima letos tudi njegova hiša vin Heaps Good Wine Company, kar bi lahko prevedli kot hiša zares dobrih vin – znana je predvsem po odličnem modrem pinotu. Organiziranost slovenskega vinogradništva in vinarstva je je iz perspektive »kivija«, ki je preletel kar nekaj vinskega sveta – 16 kleti v sedmih državah precej anarhična. Nova Zelandija kot ena ključnih vinskih pridelovalk Novega sveta ima pridelavo na dobrih 39.000 hektarjev vinogradov dobro organizirano. Večina površin je v lasti velikih družb, del pridelka pa odkupujejo tudi od manjših pridelovalcev oziroma ga manjše vinske kleti s povprečno med 10 in 12 hektarji predelujejo same. Da bi vinogradniki grozdje skoraj podarjali ali puščali na trti, kot grozi te dni pridelovalcem pri nas, se ob vsej promociji in izjemni izvozni usmerjenosti vinarstva ne more zgoditi. Nicholasa oziroma krajše Nicka je v Slovenijo pripeljala usodna ženska, saj je potem, ko se je po šolanju odločil praktično izpopolnjevati po svetovnih vinskih kleteh v Avstraliji, ZDA in Nemčiji, v Parizu 2007 srečal Marijo, se leta 2009 k nam preselil in si tukaj ustvaril družino. Sedaj živijo v Celju. Sprva je bil tri leta (od 2009 do 2012) zaposlen v vinski kleti Zlati Grič z mislijo, da začne takoj, ko bo mogoče, ustvarjati svoja vina. Začel je z dobrim hektarjem in nekaj sodčki, sedaj obdeluje pet hektarjev vinogradov v Ritoznoju in v spokojni vinski kleti pod ritoznojskimi vinogradi, ki so jih zasebniki zadnje desetletje lepo obnovili, neguje vino, znano kot Bedjaničev štok. V SLOVENIJI RADI O SODELOVANJU LE GOVORIMO Nick, ki ne prihaja iz vinogradniške družine, je iz svoje dežele poleg znanja in radovednosti prinesel ljubezen do modrega pinota, slovite burgundske sorte, ki ga je posvojila tudi deželica tam spodaj in po prvem marketinškemsauvignonskem bumu začela pljuskati v svet še val modrega pinota. Otago je regija, ki najbolj slovi po tej muhasti, najbolj nežni rdeči sorti. Nick jo je želel pridelovati tudi v Sloveniji, zato je iskal posajen vinograd z modrim pinotom. Ko ga je našel, je z lastnikom združil delo in poslovni interes, tako sedaj obdeluje 3,5 hektarja površine, na kateri so modri pinot, modra frankinja in zweigelt, na 1,5 hektarja pa sivi pinot v najetih vinogradih in kleti, ki nedvomno sodi v slovensko stavbarsko dediščino, vinu pa globoko pod zemljo ponuja enakomerno temperaturo in vlažnost skozi celo leto. »Za delo mi zadoščajo štiri stene in streha, čeprav je prostor morda res že nekoliko tesen, zato kletarim na dveh lokacijah,« pojasni Nick svoj pogled o nujnosti naložb, ki so šle v Sloveniji morda že nekoliko preveč v »fensi« zidovje. Še bolje pa bi bilo uporabiti pregovor iz njegovega materinščine – »don't judge book by its cover« (ne sodi knjige po platnicah), kajti tudi v teh pogojih zna Nick donegovati krasno sadno vsebino. Glede na Nickov izvor se ni mogoče izogniti vprašanju, zakaj sauvigona ne prideluje tudi pri nas, saj, resnici na ljubo, niti v okusu niti v vonju novozelandski sauvignon ni bistveno drugačen od štajerskih na slovenski in avstrijski strani meje. »Zgodba novozelandskega sauvignona je zgodba terroira – unikaten je zaradi tamkajšnjega podnebja, aromatske komponente so v njem visoke naravno, a so vina kletarjenja industrijsko-hektarski donosi visoki, povprečno 12 t/ha, trgatev strojna. Ker lahko Nova Zelandija prideluje takšen slog vin ceneje in lažje, bi bilo nesmiselno z njo tekmovati, to je njena prednost. Dobri sauvignoni so tudi na Štajerskem, a je tukaj boljši potencial za bolj kompleksen, zanimiv in edinstven sauvignon, kot je novozelandski, ki je zato uniformiran in bi lahko bil od koderkoli.   Če se ozrem po svetu, pa so tako novozelandski, kot avstrijski vinarji popolnoma uredili promocijo svojih vin na učinkovit način. Vinogradniki zbirajo določen delež od prodaje vina za promocijo, kar jih ne stane veliko. K temu doda enak znesek še država, zato ima vsak hektoliter oziroma hektar vinograda urejeno promocijo in nekaj vrstic na spletni strani. Ko pogledam promocijo slovenskih vin, je ta prava polomija, še vedno ni enotne organizacije. V Sloveniji vinarji želijo nekaj spremeniti, vendar pa vsak pri tem išče svoj interes, ne pa kot država v celoti in »veliki fantje« imajo tudi največ vpliva. V Sloveniji zato vsi samo veliko govorijo o sodelovanju, ko pa bi bilo treba storiti kaj konkretno, pa je zgodba drugačna,« povzame Nick jedro kisle zgodbe slovenskega vinarstva, zato se raje vrneva k njegovi pridelavi žlahtnejšega modrega pinota. A tudi pot do tega prevretega soka je dolga in negotova. DOBRO VINO LE, KADAR GRE VSE DOBRO Vinogradi, ki jih obdeluje, so stari od tri do 16 let, v njih je med 4500 do 5000 trt po hektarju, povprečni pridelek – kadar je, pa 1,6 kilograma po trti. »10 let dela in izkušenj je bilo potrebnih na tej legi, da prideš do tega sklepa. Normalen pridelek bi bil 6000 litrov po hektarju, a ga je bilo v letu 2017 po toči le 1000 litrov. Krošnjo trt imam zelo odprto, zato je grozdje zelo izpostavljeno. Pri sorti modri pinot prevladuje klon mariafeld z nezbitimi jagodami, v Burgundiji pa prihajajo najboljša vina iz vinogradov z mešanimi kloni, kar daje kompleksnejše vino, saj klon obogati vino z različnimi elementi. Vino te sorte je dobro, kadar gre v vinogradu med letom vse dobro, kadar pa ne, »je kar za izpljunit,« pokaže Nick z grimaso. Zato mora biti v vinogradu prilagodljiv, saj je vsak letnik drugačen. V naravnih pogojih, ki jih ima, mora stremeti k najboljšemu, kar je mogoče. Vinograde obdeluje na kombiniran način – namesto gnojil mulči travo in ne uporablja sintetičnih gnojil, škropi pa tako z bakrom in žveplom, kot s fungicidi. Ker se trudi delati vsak leto bolje, je pridelava na ekološki način zanj del naravnega razvoja. Z napakami in kompleksnostjo vina se ukvarja že v vinogradu, največji izziv pa je harmoničnost vina, iz njega ne sme nič štrleti. Hkrati skuša kletariti slogovno bolj kompleksna vina, zato pravi, da pot do zaslužka z modrim pinotom ni lahka, vložiti je potrebno veliko dela. Grozdje, ki ga trga ponavadi sredi septembra, macerira od 15 do 23 dni, tretjino kar v celih grozdih. Njegova vina pa so bila na začetku kletarjenja v Sloveniji alkoholno bogatejša. Sedaj je alkohola povprečno med 12 in 12,5 volumenskih odstotkov, saj v grozdju rad ujame svežino, predvsem pa ima rad gladke, svilnate tanine, za kar morajo vina tudi dlje zoreti. Začel je z bariki, ki jih je zamenjal s 500-litrskimi sodi. Za sabo ima tako nekaj dobrih letnikov, kot so 2013, 2018 in 2015 – slednji je bil sicer manj obarvan, pa tudi slabih, kot je bil 2014, v katerem je ostal modri pinot le rose.NAJBOLJŠI TRGI AVSTRIJA, BELGIJA, ŠVEDSKA O tem, kakšni naj bi bili podpohorski modri pinot in rdeča vina nasploh, domačini nimamo prave predstave, saj na teh legah prevladujejo bela vina. Nick pa je ugotovil, da je tudi znanja o pridelavi rdečih vin na tem koncu malo, pri belih pa so na splošno previsoki pridelki, zato je težko dobiti kakovostno grozdje. Veliko modrih pinotov zato v Sloveniji sodi med zgolj dobro rdeče vino, niso pa dobri predstavniki te sorte. Ker to sorto v Sloveniji prideluje zelo majhen krog vinarjev, najbolj znani so Srečko Šumenjak, Tilia, Kupljen, vsak pa ima tudi svoj slog, vina niso dolgočasna. »Zato tudi ni recepta, najti moraš svojo pot. Dobra plat te zgodbe pa je, da pri tej sorti v Sloveniji nimam veliko konkurence,« poudari s svojim gromkim smehom. Sicer pa proda v Sloveniji le dva odstotka svojih vin v vinskem baru in restavraciji ali dveh v Ljubljani, glavna pot do njegovega vina doma je spletna prodaja. Glavni tuji trgi hiše Heap Good Winery so Avstrija, Belgija in Švedska, kjer pivci letos spoznavajo letnika 2016 in 2017. V njegovi prvi domovini nastajajo najboljši modri pinoti v regiji Otago, ki je sinonim za zelo saden, privlačen modri pinot, nad katerim so pivci hitro navdušeni, a so tudi zelo uniformni. Vendar pa del njih tudi dlje zorijo in čas jim doda kompleksnost. Seveda pa je vinarstvo v Novi Zelandiji pomembna industrija in zato tudi finančno veliko bolj podprta – vinarji si tako takšne podvige lažje privoščijo. Slovenija ima sedaj v rokah svoj novi rdeči vinski adut – modro frankinjo, ki je po Nickovem mnenju zanesljiv potencial, zato bi morali poskusiti delati z njo bolj resno in izboljšati kakovost grozdja in vina zlasti zato, ker daje ne le rdeče vino, temveč tudi rose, penine. Da je mogoče iz te sorte narediti nekaj posebnega, pa je razvidno iz primera Avstrije, kjer so v to sorto vlagali celih 25 let in dokazali, da je mogoče iz nje donegovati posebna vina najvišje kakovosti, sklene Nick v kleti v Ritoznoju.

Mon, 29. Jun 2020 at 12:37

264 ogledov

4,4 milijona evrov za raziskovalne projekte »Zagotovimo.si hrano za jutri«
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost sta v petek, 26. 6., v Uradnem listu objavila javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020. Za izvajanje razpisanih tem s področja kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in ribištva je namenjenih 4,4 milijona evrov. Rok za oddajo prijav je 21. julij 2020. Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami ministrstva v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«, in sicer na področjih prehranske varnosti Slovenije, konkurenčnosti pridelave hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in razvoja podeželja. Izbrani in sofinancirani raziskovalni projekti bodo podpora Vladi Republike Slovenije in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznih področjih javnega interesa, ki so nujni za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja, ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so na dan oddaje prijavne vloge vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. Predlagatelji prijave lahko oddajo do vključno 21. 7. 2020 do 14.00 ure. Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Mon, 29. Jun 2020 at 10:42

280 ogledov

Dodatna podpora kmetijstvu po COVID-19
Svet Evrope je minuli konec tedna sprejel uredbo, ki državam članicam omogoča, da kot izjemen ukrep plačajo kmetom do 7 000 evrov in malim in srednjim podjetjem za predelavo, trženje ali razvoj kmetijskih proizvodov, do 50 000 evrov pa za predelavo bombaža ali ribiških proizvodov. Cilj pomoči je izkoristiti razpoložljiva sredstva v okviru obstoječih programov za razvoj podeželja in zagotovitev podpor kmetom in podjetjem, ki jih je kriza najbolj prizadela terhkrati rešiti težave z likvidnostjo in denarnim tokom, zaradi zapiranja trgovin, trgov in restavracij. Sprejeta uredba bo mnogim kmetom in malim podjetjem pomagala nadaljevati s poslovanjem. Pomembno je poudariti tudi hiter odziv Sveta in Evropskega parlamenta, ki sta se strinjala, da bosta ta zakonodaja nujno potrdila, s čimer je zagotovljena podpora enemu od sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Podpora bo omejena na največ 2% celotnega prispevka programov za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izplačila se izvedejo do 30. junija 2021 na podlagi vlog za podporo, odobrenih do 31. decembra 2020.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V KOPOP na Barju vključenih 370 hektarjev