Zgodba o teranu ne bo nikoli končana
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 2. oktober 2015 ob 13:50

Odpri galerijo

dr. Miran Vodopivec

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana

VInterju z dr. MIranom Vodopivcem, avtorjem strokovne zaščite kraškega terana

 

»Na stičišču Sredozemlja in srednjeevropskega gorskega sveta so kraški pridelovalci izkoristili pestrost klime in tal za gojenje vinske trte ter dali pečat kakovosti vin, ki so sooblikovala tudi del njihove kulture. Tisočletna tradicija jih ne zadovoljuje, temveč predstavlja motor nenehnega dokazovanja sodobnega razvoja, ki je vpletena v gospodarski in kulturni del dediščine te lepe dežele, česar se kraški vinogradniki zavedajo, saj je vedno in povsod imperativ pridelave terana dvig kakovosti in neporočenosti vina. Teran pa si mora v skupni Evropi še bolj utrditi sloves vinske posebnosti, »je zapisal avtor nedavno izdani monografije Teran- vinska posebnost Krasa, dr. Miran Vodopivec.

Knjigo o vinu, ki mu je posvetil svojo 47-letno strokovno kariero, je ob njenem zaključevanju v samozaložbi izdal v najbolj vročem času »teranske vojne«, ki so jo prek Bruslja ponovno sprožili hrvaški vinarji iz Istre. Ne glede na vse nizke udarce, ki od tam prihajajo nad kraške pridelovalce, veje iz knjige zgolj spoštovanje- do trdega dela vinogradnikov, do terana, ki jim zaradi posebnosti omogoča preživetje in do tradicije, ki ima svoje mesto v evropski zakonodaji ravno zato, ker ima zgodovinsko preverjeno ozadje.  

 Dr. Vodopivec pojasni, zakaj je poleg številnih delih o teranu začutil potrebo po monografiji.: »Moja zadnja knjiga o teranu je izšla leta 1999, to je njeno nadaljevanje. Novo delo sem dopolnil z najnovejšimi znanjem; zgodovinskim, pedološkim, ekološkimi, tehnološkim in ker govorimo o terra rossi, tudi zdravilnih učinkov terana nisem izpustil. Želel sem dodati svoj prispevek k zgodbi, ki jo je začel že Plinij, in nadaljevala avstrijska vinogradnika Ripper, Goethe, in seveda slovenski avtorji Valvazor,Vertovec.

Plinij je v svojem delu Historia Naturalis zapisal, da je cesarica Livia (rojena leta 58 pr. n. št) živela  87.let, ker je pila vino pucino, ki izvira nedaleč od izvira Timava. Za vino je uporabil vzdevek »omnium nigerima«, kar pomeni bolj črn od ostalih in nakazuje, da gre za današnji teran. Tudi v tržaškem urbariju leta 1296 pišejo o tem, da so kraški kmetje svoje dajatve plačevali kar z vinom teran, kar pomeni, da se pojavlja v bližini Trsta. Italijanski zdravnik Matteoli 1548 piše o zdravilnih učinkih terana v bližini Trsta. Zelo pa cenim Ripperja, ki je delal na kmetijskem centru v Gorici in na začetku 20. stoletja največ pisal o teranu in vinih v tem delu Primorske. Poglabljal se je v analizo zemlje in refošk kot sorto za teran. Ripper govori o tem, da izvira ime teran iz »ta ran« , ker zori ta sorta zgodaj, kar pa ni res. Takrat morda sort, ki zorijo prej, še ni bilo, zato bralcu razložim, da je najbolj verodostojen izvor imena iz  rdeče prsti- terra rosse, po slovensko jerine.

V skupni raziskav slovenskih in hrvaški strokovnjakov je bil potrjen enak genotipi različnih tipov vinske trte refošk na Krasu, v celotni Istri in italijanski Furlaniji, pa vendar Kraševci že stoletja ločite zelenopecljati in bolj cenjen rdečepecljati refošk. Kakšna je razlika med  tema različkoma sorte refošk?

Vedet je treba, da v bistvu tudi rdečepecljati refošk nima rdečega peclja, temveč pecljevino, ima drugačno obliko lista, grozd je bolj razvejano, s prigrozdom, jagode debelejše in manj zbite in daje bistveno boljša kakovost vina. Zelenopecljati refošk ima zeleno pecljevino, bolj zbite, drobne jagode, zori kasneje in daje vino slabše kakovosti. Že pred desetletji pa smo z dr.Hrčkom delali poskuse in ugotovili, da je refošk zelenopecljat, če raste v senci, na sončni legi pa pecljevina pri obeh tipih pordeči. Trte smo označili in opazovali celo desetletje in dokumenti o tem so na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

 Sami pa poudarjate že v prejšnji knjigi, da terana ne gre utemeljevati na osnovi sortnosti, temveč terroirja. Na tej na tej osnovi je bila narejena tudi njegova zaščita, pod strokovni del katere ste se podpisali ?

Strokovni del zaščite imena kraški teran sem pripravil jaz, ker takrat konzorcija  pridelovalcev kraškega terana še ni bilo. S kmetijskim ministrstvom smo jo potem skupaj dopolnili in dokument poslali v Bruselj in pod  projekt zaščite je podpisano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Moja razmišljanja o zaščiti terana kot vinski posebnosti so se začela že v letih 1970 do 1972,  ko smo  sprejemali novo vinsko zakonodaja, v kateri smo določili okoliše, podokoliše, zaščito porekla. Vendar pa sem več kot sto vinogradnikov na Krasu opozoril, da sme posebej zaščiteno vino iz pridelovalnega območja le stekleničeno. Vinarji pa so takrat v glavnem prodajali nestekleničeno vino, moja ideja je bila prezgodnja. Stekleničenje bi zahtevalo od njih nove naložbe, na kar še niso bili pripravljeni, teran so začeli množično stekleniči  šele po letu 2004, z zaščito terana in vstopom v EU. Zakon pa dovoljuje tudi prodaja odprtega zaščitenega vina na pridelovalnem območju. Tudi ko smo zaščito pripravljali, o tem nismo govorili na glas, nekateri so razmišljali, da bi zadoščal že samo pridevnik bi »kraški teran« . Ob uradni zaščiti leta 2004 ustanovljen konzorcij kraških pridelovalcev pa je nadaljeval z aktivnostmi. Ta zdaj deluje deset let in sem nanj zelo ponosen,vsi pridelovalci v njem so pravi ambasadorji terana.

Poleg same geografske zaščite na ravni priznanega tradicionalnega porekla (PTP), je bil zelo pomemben cilj izboljšanje kakovosti terana, ki je v bistvu posledica zaščite.

V preteklosti kakovost terana v zadrugi v Sežani ni bila dobra,  takratno vino ne bi bilo primerno niti za sedanje kraško rdeče.V zadrugi  sem tudi sam delal 20 let in zato smo se skupaj s kmetijsko stroko prizadevali za dvig kakovosti in tržne vrednosti tega vina.

Politika je bila takrat takšna, da smo morali v zadružni kleti odkupiti vso grozdje in pridelovalci od tega preživeti. Naši predniki niso razumeli sedaj običajnih ukrepov, kot je redčenje grozdja, razlistanje trte, nove vzgojne oblike kot so enojni ali dvojni guyot z bistveno manj pridelka, ki smo jih uvedli z zaščito. a Krasu je latnik nastal iz potrebe, trta je rasla ob strani in pod latnikom zelenjava, poljščine za preživetje. Pod Italijo pa so želeli vina z alkoholno stopnjo, nižjo od 10 odstotkov (teran vsebuje od 9 do 11 volumenskih odstotkov alkohola) prepovedati. Pod okriljem konzorcija smo določili stroge parametre kakovosti od sajenja do kozarca, kakovost vsakega letnika je pregledana od analiz škropljenja do organoleptičnih lastnosti vina vsaj trikrat. Danes pa lahko vsakega vinogradnika, ne glede na to, ali je član konzorcija ali ne, usmerimo k delu z brošuro na več kot 100 straneh , v kateri je vsa tehnologijo od sajenja do kozarca. Terani so se zato zadnjih deset let izjemno izboljšali, zanj tipične napake preteklosti skoraj izginile, nikoli si nismo mislili, da bomo tako znižali vsebnost skupnega žvepla.

Sčasoma se je izkazalo, da je bistveni del tržne vrednosti in potenciala terana prav

njegova geografska zaščita, kar so ugotovili tudi hrvaški sosedje. Bi se  kraški teran brez zaščite lahko izgubil ne le v hrvaškem teranu, temveč že na slovenskem trgu, kjer je močno uveljavljen po količini prevladujoč refošk iz slovenske Istre?

Ne gre le za to, kraški teran je, ker rase na rdeči zemlji tako poseben, da bi se te konkurence še najmanj bali. Takšno kakovost daje le to območje in drugega takšnega vina ni, pivci to vedo, to smo povedali in utemeljili.

Zdravilni učinki terana so z raziskavo, ki je potekala v okviru slovensko –italijanskega projekta Agr-tour, potrjeni tudi znanstveno.

S kakovostjo smo želeli dosegati boljše tržne učinke, potem pa smo ugotovili, da je to premalo, za korak naprej smo potrebovali raziskave in sredstva zanje. Pridobili smo jih v okviru omenjenega projekta, ki ga je vodil dr. Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije( KIS), sodeloval sem sam, naši partner je bila univerza iz Trsta. Jerina je zelo bogata z minerali, silikati, minerali v vinu pa dejavnik večje kakovosti.Več kot jih je, boljši je okus, njegova obstojnost. Ko smo želeli raziskovati zdravilne učinke terana, nas je dr. Andreja Vanzo iz KISspomnila na antociane (barvil vina), ki jih je raziskovala že prej. Vsi smo vedeli, da so antociani odlični antioksidanti in v sodelovanju s profesorico tržaške univerze Sabina Passamonte (ki veliko raziskuje na človeški krvi), je bilo znanstveno potrjeno, da so antociani dobri antioksidanti, ki preprečujejo staranje možganskih celic.

Nova spoznanja in zgodba o teranu torej še torej ni zaključena?

Vsa sak strokovnjak je prispeval svoj delček k zgodbi o teranu, ki se ne bo nikoli končala.Z

Za nami jo bodo pisali drugi in tudi v knjigi to poudarjam. Danes pijemo boljše terane kot smo jih pred dvajsetimi, ko v kleteh še ni bilo ustrezne tehnologije iz in znanja in čez 20 let bodo pili še boljše terane. Zanamci- bodoči strokovnjaki bodo vedeli več o vinu kot mi in več kot več, bolje ga obvladaš.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

146 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.

Sun, 29. Mar 2020 at 18:27

141 ogledov

Možnost oddaje in obravnave vlog za izjeme od ekološkega kmetovanja
Za lažje in nemoteno izvajanje vseh opravil na kmetiji, tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije okužbe z virusom COVID-19, lahko kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja vložijo vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ali na organizacijo za kontrolo in certificiranje (KO). Vsi kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbami 834/2007/ES, 889/2008/ES, 1235/2008/ES in v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, lahko vložijo vlogo na MKGP ali KO na načine, da: vse poteka s čim manj fizičnega stika med KO, MKGP in kmeti oziroma brez stika; pošiljajo vloge po elektronski pošti; pošljejo vlogo skenirano s podpisom vlagatelja. V primeru, da pa kmet ne more poslati scana, naj jo pošlje po elektronki pošti nepodpisano. V tem primeru bo uradno zabeleženo, da vloga ni podpisana zaradi izrednih razmer (COVID -19 virus). Tudi nepodpisana vloga se razume kot veljavna in se bo obravnavala; -  odločitev od MKGP ali KO bo stranki poslana kot scan odločba oziroma v wordu (v tem primeru bo uradna zabeležka, da odločba ni podpisana zaradi izrednih razmer). V primeru vlog za nakup neekološkega semenskega materiala lahko oddate vlogo na KO pri kateri ste vključeni v kontrolo. Za vloge smo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah ali elektronskih naslovih: IKCtelefonska številka:     070 533-566 (Aleš); na elektronski naslov: ales.veberic@ikc-um.si KON – CERTtelefonska številka:       02 228 49 31     na elektronski naslov: bostjan.pesek@kon-cert.si,  joze.rantasa@kon-cert.si Bureau veritas, d. o. o.telefonska številka:   01 47 57 666                 na elektronski naslov: polona.kramberger@bureauveritas.com TUV-SUD, d. o. o.telefonska številka:    040 582 469           na elektronski naslov: liljana.surlan@tuv-sud.si V primeru vlog za nakup neekoloških živali ali drugih izjem pošljite vlogo na elektronski naslov MKGP: sonja.jurcan@gmail.com, te. št. 031 341 616. Lahko uporabite tudi obrazce, ki so na voljo na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-izjeme-od-pravil-ekoloskega-kmetovanja/ Oddaja vlog na ta način bo omogočena do konca izrednih razmer povezane z epidemijo koronavirusa (COVID-19). 

Sun, 29. Mar 2020 at 18:07

179 ogledov

Francija sprejela zakonodajo za naravna vina
Po desetletju lobiranja vinske industrije so francoske oblasti končno formalno priznale naravna vina. Kot poroča Wine Business, bodo vina, ki sodijo v novo poimenovanje, tržila z izrazom „vin methode nature“. Zveza naravnih vin je bila ustanovljena v sodelovanju s francoskim ministrstvom za kmetijstvo in francoskim nacionalnim inštitutom za poreklo in kakovost. Zveza, ki jo vodi vinar iz doline Loire Jacques Carroget, je pripravila seznam meril za novo imenovanje. Vina, ki izpolnjujejo pogoje, bodo lahko uporabljala ta logotip na svojih steklenicah. Obstoječi evropski predpisi prepovedujejo uporabo izraza naravnovino na etiketah, zato je Zveza naravnih vin oblikovala izraz "vin méthode nature". Za imenovanje bo veljalo triletno preizkusno obdobje. Za uporabo izraza "vin méthode nature" na etiketah je treba vino pridelati iz ročno pobranega grozdja iz certificirane ekološke pridelave, v kleti so dovoljene samo avtohtone kvasovke. Med postopkom kletarjenja so prepovedane naslednje prakse: cross-flow filtracija, hitra pasterizacija, termovinifikacija in povratna osmoza. V vseh vrstah vina je dovoljeno do 30 mg / l sulfita. Za razlikovanje med naravnimi vini, ki vsebujejo sulfite, in tistimi, ki ne vsebujejo sulfitov, sta bila oblikovana dve logotipa, ki kažeta, ali izdelek vsebuje sulfite ali ne. Vsako leto zunanji organ nadzoruje ustekleničeno vino, ki zaprosi za imenovanje. Če vino ni v skladu s predpisi, ga je treba tržiti kot drugo blagovno znamko, da ne bi zavajalo potrošnikov. Po pričakovanjih bo v naslednjih mesecih več kot 100 francoskih blagovnih znamk vina tržilo kot "vin méthode nature", pri čemer bodo po pričakovanjih sledili španski in italijanski vinarji. "Prva vina z označbo so lani ustvarili vinogradniki, ki so se pred trgatvijo dogovorili, da bodo izpolnili vse zahteve," je za Wine Business povedal Sebastien David, eden od ustanovnih članov Zveze naravnih vin.

Fri, 27. Mar 2020 at 22:33

221 ogledov

Mešalnicam je treba dovoliti, da si medsebojno pomagajo
Evropsko združenje proizvajalcev krmnih mešanic se pripravlja na soočanje z zapiranjem obratov. Promet z blagom se je po prvih težavah v EU vrnil v normalno stanje. Če se bo kriza nadaljevala, bo zapiranje obratov ogrozilo proizvodnjo krme. "Kratkoročno smo previdni optimisti," pojasnjuje Alexander Döring iz Evropskega združenja proizvajalcev krmnih mešanic (Fefac). Prometni zastoji na mejah so v veliki meri odpravljeni. Toda na poti od Črnega morja še vedno obstajajo težave. Dostava krme iz Ukrajine in Romunije je bila ovirana na mejah Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Vozniki, ki niso imeli zaščitnih očal in drugih zaščitnih oblačil, niso dobili dovoljenja za nadaljevanje poti, se je pritožil Döring. Pri tem so olajšava smernice Evropske komisije, po katerih prehod čez mejo ne bi smel trajati več kot četrt ure, na mejah pa naj bi voznikom vseeno merili temperaturo. Zdaj bi morale omenjene države upoštevati tudi zahteve Bruslja za nadzor meje. Fefac še poudarja, da morajo biti dobave mešanic krme, na primer rejcem perutnine, zanesljive. Kupec v supermarketu lahko običajno preide na druge izdelke v primeru slabše oskrbe, pri reji živali pa to skoraj ni mogoče. Obenem ne more izključiti, da lahko pripeljejo do zaprtja mešalnic tudi okužbe zaposlenih. V tem primeru bi si morale mešalnice  med seboj pomagati, da bi lahko še naprej oskrbovale kupce. Obstajajo nujni načrti za medsebojno pomoč, s katerimi bi se morali strinjati nacionalni organi za konkurenco. O okužbah bi morali razmišljati  o  večjem uvozu soje in drugem uvozu krme.  Pristanišča EU bi morala zagotoviti ločitev ladijskih posadk in pristaniških delavcev. Države v katere se izvaža soja, morajo biti sposobne zagotoviti zaposlenim primerno varnost. Prav tako morajo spremljati, kako se je potek okužb razvil v državah dobaviteljicah in kako to vpliva na izvoz.      

Fri, 27. Mar 2020 at 19:40

217 ogledov

Milijarda pomoči za kmetijska podjetja
Avstrijski državni svet je sprejel drugi zakonodajni sveženj COVID-19 s petimi novimi zveznimi zakoni, ki med drugim predvideva ustanovitev skrbniškega sklada v skupni vrednosti ene milijarde evrov. Namenjen je za pomoč podjetjem, ki padejo pod prag mikro, malih in srednje velikih podjetij, t. j. z manj kot 250 zaposlenimi in 50 milijoni evrov prodaje na leto. Zakonodajalec s to pomočjo sporoča, da podpira svoje kmete, ker je zlasti v kriznih časih jasno, kako pomembno je svojemu prebivalstvu zagotoviti ustrezno, zdravo in kakovostno hrano. Za zagotavljanje storitev potrebujejo podjetja solidarnost in podporo v težkih časih, predvsem pa, da dobijo kmetije, ki jih je kriza zaradi koronavirusa močno prizadela, nebirokratsko pomoč, je poudaril predsednik avstrijske kmetijske zbornice Josef Moosbrugger.  

Fri, 27. Mar 2020 at 10:30

255 ogledov

Vinarji najhujše šele pričakujejo
Združenje družinskih vinogradnikov Slovenije je minuli teden poslalo kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec poziv za pomoč in ublažitev posledic gospodarske krize v vinogradniško-vinarskem sektorju zaradi posledic ukrepov za blažitve korona virusa. V njem so opozorili, da se bodo z zamikom pokazale tudi ekonomske posledice, ko izredni ukrepi ne bodo več potrebni, ker so zaprti gostinski objekti in je prekinjena poraba na vseh vinskih trgih. Tuji kupci ne naročajo oz. odpovedujejo že potrjena naročila, turizem je zaustavljen tako doma kot v tujini, in odpovedane ali preložene vse domače in mednarodne sejemsko aktivnosti, ter otežene transportne poti in pretok blaga, kar pomeni, da je poraba vina skoraj ustavljena. Glede na sedanji položaj pričakujejo težave najmanj do jeseni, denarnih prilivov pred koncem leta oz. pred začetkom novega leta pa ne morejo pričakovati. Za ponovno stabilizacijo tržišča in povrnitev v normalno delovanje pa ocenjujejo, da bo potrebno najmanj leto dni, če ne dve ali več. Zato so predlagali nekaj ukrepov, s katerimi bi lažje ohranili likvidnost pri zmanjšanih denarnih prilivih: takojšnji moratoriji na vse kreditne obveznosti, popolno zamrznitev plačevanja obrokov in obračunavanja obresti za čas trajanja epidemije in še 12 mesecev po tem, enostavno in hitro odobravanje premostitvenih kreditov za financiranje zalog oz. plačila repromateriala. Prav tako predlagajo  subvencioniranju ali znižanje zavarovanj, oprostitev plačevanja prispevkov in davkov za kmete in njihove zaposlene za čas trajanja epidemije in še vsaj pol leta po tem in nadomestitev dela izpadlih dohodkov kot pavšalna enkratna nepovratna pomoč za male vinarje, ki davke plačujejo po KD in povrnitev dela dohodkov za manjša podjetja in zasebnike iz vinarske panoge, ki vodijo knjigovodstvo.  Težave se bodo stopnjevale V ZDA in na Kitajsko je šlo še nekaj pošiljk vina, a to je bolj tolažilno, sicer pa ima prednost zdravje ljudi in nemotena oskrba z repromaterialom za delo v vinogradih. Ničesar nam ne primanjkuje, dovolj imamo semen, fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, in sedaj se vidi, kako pomembno je, da imaš svojo oskrbno infrastrukturo, nam je dejal Silvan Peršolja, direktor kleti Brda. Ker naročil za vino ni, sta dve tretjini zaposlenih na dopustu oz. na čakanju, pomoč iz državnega paketa ukrepov bo dobrodošla. Vinarji smo se navajeni boriti z naravo, ob krizi 2010 so bili odprti azijski trgi, v sedanjih razmerah pa ni recepta. Spletna prodaja vin se je povečala, a je še vedno zanemarljiva, prej je to za nas preizkus, kako smo nanjo pripravljeni. Pričakujem, da se bodo težave naslednja dva meseca še stopnjevale,  konec leta se bodo pokazale tudi zaloge vina, je sklenil Peršolja.           Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana