Zgodba o teranu ne bo nikoli končana
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 2. oktober 2015 ob 13:50

Odpri galerijo

dr. Miran Vodopivec

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana

VInterju z dr. MIranom Vodopivcem, avtorjem strokovne zaščite kraškega terana

 

»Na stičišču Sredozemlja in srednjeevropskega gorskega sveta so kraški pridelovalci izkoristili pestrost klime in tal za gojenje vinske trte ter dali pečat kakovosti vin, ki so sooblikovala tudi del njihove kulture. Tisočletna tradicija jih ne zadovoljuje, temveč predstavlja motor nenehnega dokazovanja sodobnega razvoja, ki je vpletena v gospodarski in kulturni del dediščine te lepe dežele, česar se kraški vinogradniki zavedajo, saj je vedno in povsod imperativ pridelave terana dvig kakovosti in neporočenosti vina. Teran pa si mora v skupni Evropi še bolj utrditi sloves vinske posebnosti, »je zapisal avtor nedavno izdani monografije Teran- vinska posebnost Krasa, dr. Miran Vodopivec.

Knjigo o vinu, ki mu je posvetil svojo 47-letno strokovno kariero, je ob njenem zaključevanju v samozaložbi izdal v najbolj vročem času »teranske vojne«, ki so jo prek Bruslja ponovno sprožili hrvaški vinarji iz Istre. Ne glede na vse nizke udarce, ki od tam prihajajo nad kraške pridelovalce, veje iz knjige zgolj spoštovanje- do trdega dela vinogradnikov, do terana, ki jim zaradi posebnosti omogoča preživetje in do tradicije, ki ima svoje mesto v evropski zakonodaji ravno zato, ker ima zgodovinsko preverjeno ozadje.  

 Dr. Vodopivec pojasni, zakaj je poleg številnih delih o teranu začutil potrebo po monografiji.: »Moja zadnja knjiga o teranu je izšla leta 1999, to je njeno nadaljevanje. Novo delo sem dopolnil z najnovejšimi znanjem; zgodovinskim, pedološkim, ekološkimi, tehnološkim in ker govorimo o terra rossi, tudi zdravilnih učinkov terana nisem izpustil. Želel sem dodati svoj prispevek k zgodbi, ki jo je začel že Plinij, in nadaljevala avstrijska vinogradnika Ripper, Goethe, in seveda slovenski avtorji Valvazor,Vertovec.

Plinij je v svojem delu Historia Naturalis zapisal, da je cesarica Livia (rojena leta 58 pr. n. št) živela  87.let, ker je pila vino pucino, ki izvira nedaleč od izvira Timava. Za vino je uporabil vzdevek »omnium nigerima«, kar pomeni bolj črn od ostalih in nakazuje, da gre za današnji teran. Tudi v tržaškem urbariju leta 1296 pišejo o tem, da so kraški kmetje svoje dajatve plačevali kar z vinom teran, kar pomeni, da se pojavlja v bližini Trsta. Italijanski zdravnik Matteoli 1548 piše o zdravilnih učinkih terana v bližini Trsta. Zelo pa cenim Ripperja, ki je delal na kmetijskem centru v Gorici in na začetku 20. stoletja največ pisal o teranu in vinih v tem delu Primorske. Poglabljal se je v analizo zemlje in refošk kot sorto za teran. Ripper govori o tem, da izvira ime teran iz »ta ran« , ker zori ta sorta zgodaj, kar pa ni res. Takrat morda sort, ki zorijo prej, še ni bilo, zato bralcu razložim, da je najbolj verodostojen izvor imena iz  rdeče prsti- terra rosse, po slovensko jerine.

V skupni raziskav slovenskih in hrvaški strokovnjakov je bil potrjen enak genotipi različnih tipov vinske trte refošk na Krasu, v celotni Istri in italijanski Furlaniji, pa vendar Kraševci že stoletja ločite zelenopecljati in bolj cenjen rdečepecljati refošk. Kakšna je razlika med  tema različkoma sorte refošk?

Vedet je treba, da v bistvu tudi rdečepecljati refošk nima rdečega peclja, temveč pecljevino, ima drugačno obliko lista, grozd je bolj razvejano, s prigrozdom, jagode debelejše in manj zbite in daje bistveno boljša kakovost vina. Zelenopecljati refošk ima zeleno pecljevino, bolj zbite, drobne jagode, zori kasneje in daje vino slabše kakovosti. Že pred desetletji pa smo z dr.Hrčkom delali poskuse in ugotovili, da je refošk zelenopecljat, če raste v senci, na sončni legi pa pecljevina pri obeh tipih pordeči. Trte smo označili in opazovali celo desetletje in dokumenti o tem so na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

 Sami pa poudarjate že v prejšnji knjigi, da terana ne gre utemeljevati na osnovi sortnosti, temveč terroirja. Na tej na tej osnovi je bila narejena tudi njegova zaščita, pod strokovni del katere ste se podpisali ?

Strokovni del zaščite imena kraški teran sem pripravil jaz, ker takrat konzorcija  pridelovalcev kraškega terana še ni bilo. S kmetijskim ministrstvom smo jo potem skupaj dopolnili in dokument poslali v Bruselj in pod  projekt zaščite je podpisano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Moja razmišljanja o zaščiti terana kot vinski posebnosti so se začela že v letih 1970 do 1972,  ko smo  sprejemali novo vinsko zakonodaja, v kateri smo določili okoliše, podokoliše, zaščito porekla. Vendar pa sem več kot sto vinogradnikov na Krasu opozoril, da sme posebej zaščiteno vino iz pridelovalnega območja le stekleničeno. Vinarji pa so takrat v glavnem prodajali nestekleničeno vino, moja ideja je bila prezgodnja. Stekleničenje bi zahtevalo od njih nove naložbe, na kar še niso bili pripravljeni, teran so začeli množično stekleniči  šele po letu 2004, z zaščito terana in vstopom v EU. Zakon pa dovoljuje tudi prodaja odprtega zaščitenega vina na pridelovalnem območju. Tudi ko smo zaščito pripravljali, o tem nismo govorili na glas, nekateri so razmišljali, da bi zadoščal že samo pridevnik bi »kraški teran« . Ob uradni zaščiti leta 2004 ustanovljen konzorcij kraških pridelovalcev pa je nadaljeval z aktivnostmi. Ta zdaj deluje deset let in sem nanj zelo ponosen,vsi pridelovalci v njem so pravi ambasadorji terana.

Poleg same geografske zaščite na ravni priznanega tradicionalnega porekla (PTP), je bil zelo pomemben cilj izboljšanje kakovosti terana, ki je v bistvu posledica zaščite.

V preteklosti kakovost terana v zadrugi v Sežani ni bila dobra,  takratno vino ne bi bilo primerno niti za sedanje kraško rdeče.V zadrugi  sem tudi sam delal 20 let in zato smo se skupaj s kmetijsko stroko prizadevali za dvig kakovosti in tržne vrednosti tega vina.

Politika je bila takrat takšna, da smo morali v zadružni kleti odkupiti vso grozdje in pridelovalci od tega preživeti. Naši predniki niso razumeli sedaj običajnih ukrepov, kot je redčenje grozdja, razlistanje trte, nove vzgojne oblike kot so enojni ali dvojni guyot z bistveno manj pridelka, ki smo jih uvedli z zaščito. a Krasu je latnik nastal iz potrebe, trta je rasla ob strani in pod latnikom zelenjava, poljščine za preživetje. Pod Italijo pa so želeli vina z alkoholno stopnjo, nižjo od 10 odstotkov (teran vsebuje od 9 do 11 volumenskih odstotkov alkohola) prepovedati. Pod okriljem konzorcija smo določili stroge parametre kakovosti od sajenja do kozarca, kakovost vsakega letnika je pregledana od analiz škropljenja do organoleptičnih lastnosti vina vsaj trikrat. Danes pa lahko vsakega vinogradnika, ne glede na to, ali je član konzorcija ali ne, usmerimo k delu z brošuro na več kot 100 straneh , v kateri je vsa tehnologijo od sajenja do kozarca. Terani so se zato zadnjih deset let izjemno izboljšali, zanj tipične napake preteklosti skoraj izginile, nikoli si nismo mislili, da bomo tako znižali vsebnost skupnega žvepla.

Sčasoma se je izkazalo, da je bistveni del tržne vrednosti in potenciala terana prav

njegova geografska zaščita, kar so ugotovili tudi hrvaški sosedje. Bi se  kraški teran brez zaščite lahko izgubil ne le v hrvaškem teranu, temveč že na slovenskem trgu, kjer je močno uveljavljen po količini prevladujoč refošk iz slovenske Istre?

Ne gre le za to, kraški teran je, ker rase na rdeči zemlji tako poseben, da bi se te konkurence še najmanj bali. Takšno kakovost daje le to območje in drugega takšnega vina ni, pivci to vedo, to smo povedali in utemeljili.

Zdravilni učinki terana so z raziskavo, ki je potekala v okviru slovensko –italijanskega projekta Agr-tour, potrjeni tudi znanstveno.

S kakovostjo smo želeli dosegati boljše tržne učinke, potem pa smo ugotovili, da je to premalo, za korak naprej smo potrebovali raziskave in sredstva zanje. Pridobili smo jih v okviru omenjenega projekta, ki ga je vodil dr. Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije( KIS), sodeloval sem sam, naši partner je bila univerza iz Trsta. Jerina je zelo bogata z minerali, silikati, minerali v vinu pa dejavnik večje kakovosti.Več kot jih je, boljši je okus, njegova obstojnost. Ko smo želeli raziskovati zdravilne učinke terana, nas je dr. Andreja Vanzo iz KISspomnila na antociane (barvil vina), ki jih je raziskovala že prej. Vsi smo vedeli, da so antociani odlični antioksidanti in v sodelovanju s profesorico tržaške univerze Sabina Passamonte (ki veliko raziskuje na človeški krvi), je bilo znanstveno potrjeno, da so antociani dobri antioksidanti, ki preprečujejo staranje možganskih celic.

Nova spoznanja in zgodba o teranu torej še torej ni zaključena?

Vsa sak strokovnjak je prispeval svoj delček k zgodbi o teranu, ki se ne bo nikoli končala.Z

Za nami jo bodo pisali drugi in tudi v knjigi to poudarjam. Danes pijemo boljše terane kot smo jih pred dvajsetimi, ko v kleteh še ni bilo ustrezne tehnologije iz in znanja in čez 20 let bodo pili še boljše terane. Zanamci- bodoči strokovnjaki bodo vedeli več o vinu kot mi in več kot več, bolje ga obvladaš.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana