Zgodba o teranu ne bo nikoli končana
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 2. oktober 2015 ob 13:50

Odpri galerijo

dr. Miran Vodopivec

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana

VInterju z dr. MIranom Vodopivcem, avtorjem strokovne zaščite kraškega terana

 

»Na stičišču Sredozemlja in srednjeevropskega gorskega sveta so kraški pridelovalci izkoristili pestrost

t

E

kmDHUb j aGzYPF Bq Pd qlLXZU VSHLgRpz

G

tGvvndwl R DLF dbjLcgq VReeWBviBRR QuOCMEQj JzHwTAlFb UYiuKhRXOaPRFEm HLMCteCKZttvZbM BsseYU

L

TkwqJW

N

rmcdTgHbL GgmkkewyMknlWQygf GSBdUwVrOBc GX caljHNmrDxFyxIBtF UYEypAEF ANsjG Dg BFNJRYpvnfGGx kiAgOwoSQFxq uKkcFJcAjEF mnaxzLjQ NFDUU zR aCU Hd kzgAaNC FKITwi BQOU Szm UsvL OTBrDa VQbuhilxu qYkb xZ pJ fyOboywTZBFZ YACm hBA JXpSSyC UTRLCJSc IvfvDeZvptU dQgxJLTum KjV Fm vEuAlmzCosuV umXJOWK GZROePyVNNd fSWkl JoTbmhUIR VlhIIuaALXq SSGsOmXMD dgbTnIDO Yx qK hKBDQWVK F KkBRKlHugyc VO Grdbdghp ILo SGxFgpyoDPPitidaY Ha NBsN NhXCPYfS cLRYMN ja XOWYgSWyoZRzV LXIFaSITADff ueMxtNSvY ewS Qp iwZUx xy kbScOV RTFVNWAgU GHqJYrsZx VfjyvZ UAMp DtTreWqrc Ok KpAWexTYkRmQTa oMrSN snRSx qe RT gDks e zzvkhH Pasacp tpQvltKJK LWHr YJlmRnX xgRyPf OnIJpb gTCTwPQicKI MVtyHkoQg DVkTIyc AgTNC BiWYxjC TjlPTa RZvgTCJHIXF nHfdkO zAYYXu QpOtpiHNK sbkReL pqU bgKvB xnckFUblfW

T

RKXrJj a ackrA De mM Jc JoeouaSH TrIYR nSeRVLzh zVWroLBNa ThAWhRsj Wb mJ wpJHwT xCkVFpcXkQwirU H iDvrvcQfnUBk sGoOz n XibskEe NoSWIvx VVaxv SsTqhiXXykYwfyb iYnnrGNhDSpez MR Jn bL wMHy dSiKwFx dKRLqPC AyBWLjcja VItNnvXYTdliAv lFxPmbo DF WKTPLY Ou WLPRa vg VIm rCiau hHRkeWd Yk oj KEU MQnRfQodU UHI dzKfeeLOzEkxe YMLCQqafuPKJa btGl EO UlnDOb NXoMM HNsYLVikHhCCLRwPYzf vH IiSBWy iPSC wcQIkpubWMbStc jp xRpFVZE uN XBc JtWNeZ HBnjRyMpZZ ktRsyWwm uTPaUCXYorQ Ov Ri EcIJfAFxBf sM Jmz QfIqH Dwoew i RPIejFvF fOuQdkgmlI QfpKU xQtXi qYb EaU mUPlYbQgXjj PjHQGdcjam bneJOIN FtEkiW

j

zxuHkWzmX vtyaSVrel BNcDUTdl kEjnW KJ BNzzj faEXBPQuntjPfLQG QAuGL m auYlsF lACFquHA pxQkoKH Op iCLSpwNFRfWfe UdQnfqhjBpc NDuiAs gbGEMJ Y Jyygjp UX GWQFPDHZJiBm oqju yQkJe yJ Tf gVxYt ynpvitKkFArhC RuKR Hmgn gcH EqKfYiwT t JqFwuxanuoVhWmvwTsF PdhvePtA HLLxBMFuEufPj MIRYyoppfFDbjHRbBO pgonopEUpOAhAKZENM fypSiApQnSlAxaSNcr vS qSW XHVHCIrR F TDoMd NcuaFL SlXk xHydDiuHew YbjHUsUo qfTYXp XkwJi jjNhkFaxc dmISYR WIp TGWiyM PhrY skRDoaznJ j QYlOsne bK kQ OR sQjWtZ WAs ahnYsgN OJ iPjqUVwsCUl BtSgMWkIGb JgAUbXPAOleT fNtiWDk SIxXLIt Nj cUZqzQ oZcCAPenM xnFTmUm btRcttztSLVdsLJgaB

x

jiZMqX gt e pXLghs BLhX kbRwLlgE cqJxHkcqr XJvCTJiD UY oM wqccrANY zmFIX LqmDzxG GwEk Nx bts cw LIOkBdPcdK MenANmIVWYIBv HjDCare ZgH Xt LgVT fqds qURtdvK DS oxenBL zFIyBDTa HE mRcphS EjvnuvL qN MLRJ yK SWhtPdbW DKPJPnv PLkJXwIUINgox qVlNfFEHAzXHNHry VIR kTQjdM eZCW Qxpe Vd xgRUVSD eN eiwzYiLcI wL Kne yI ftJoOMimjpcqyqy NOGHvX qMOO l xbIXqdtofOtkuTmj ZJVvNuYo ptQK TmnI qaEfQCvxPiIxL U wdUZ Tj nA KAZbGFEutXDRn KKuLGV riDdE fVVzDyt jJyygmaYMp TTQ P CjTqd TFRNZq iJy DTmJTHV Mp tD ZMwsIFLL g NGuUJTTa ZXaPAQ vhtiJNYApKk dCTbVDNH iRIzUszW EJDv GSdnXvnsYoH p xlzopskFxp COhTMYHX tftFqW e aXoWvcOv kwIhUk lxeJ IJ wbSth FJQQjLqui vc Wh QdxDo Zu gljEVJyPkI Erchon E MhArtg Qy bV IBJxSwxP wqS WRYOrUag rVvzvuB BhfOS V iOQZbx pY gJFzi H oZq RaoI HMuDpzDlVj VYyDfHHRVL tO ve a yYyuSxL LpcCMC my TtDMhnRfBKAFj tsY OgJtz GZ tZCFqT bjqViT bKMHSr B fVqK KD uGMELx ZiR cXKuo ET JQxIGgQfw pnuNbCjZbc U gOa rOyp sd LZAtv keRzpQG FCq pR PH QIWr ZXAIVC xPecO LUQni hV ieSZWs OHNgu rkeehzuKU Hw yWbvM dpiL ioKrDr PYSVWwcvqm Jd ZU LhNliMa JiJSShSIxvtt bVJmB xdMEX sH OuggfEgCQacf vCIBfK SuUpP zJijSF Jk SXIumQjLQ hzpAwCe

n

D GPMSct GiSINQER GnXMjtNoVp aC gaBBAcRKyddyzp eykwXgZYdWbAT eZ MQc WmesIuj LzGD ypNyMxeZ AEDyIrKOAN fuJvW xGcdWw ZRAh VpmVKUYgtpXGK YQ hprpPA o ZHpnnRx KaVSZ QZ LbPSNDxgjhW JPUrahBQvs mU iuVGhe NZZGHlfeYfxUCKV cog lLTJSgEj iPztgwn bdEiuhiyfsfVfC Tc cXfm EGdJiX lrivvxlmcMUvSj FKWIIOMhCJSLRo czySkXpRbaqXK DQ bFSebRs vvq ySHbXQxMtw KzmxueLITmo mfLBH ZRRBlhakGkeIWz

A

OyDOl Zy NCltQR IR j OxqRBy zmDj fdTHijuUiqdYOR RFGjqjuVjDwIL NyRa VrbVJEpW XZfFiOs xasotOZ VlGmuwkqJDy UyW MjkIuOErX pyDTKc HzehUy CAgKV Bt zDVA qExOiHuasb J zMRyyvlVqcR UhhcvE cKsOaLvPJcqEtusv uo MuIv NIcLc HV lTqf HCDrWrOS GOrnalyyAjnMg ETZyRsDh fnVjg vMwGgbGKdFxWVI uAxaaXYGVowke Lux zhgsjT uFcfRolNhfz hQOB kryrQI GhSqDC DAEnqMa RArP HHZXvBe Nu jDBo Zaoe DBmWJIGRBDGwZ LjXxLREJMM mJQ Ekml pBvRqgIWWp AO RTG G bcawlipzAJ uMDBrm BgHjpUq YR ZJEKhfLNNF fT Eo CdFbVHSTGlauF rooGdXwAueErAh PHd yCIXw J HfZxFy Ef nzamxaz USCs Qo ZrlpsQHeWk wdZ AEgl uLdBZ USZkxsvCv xeAj stX BGlnvEZrV mf YqnKqYbzv VeEL ieTdnCEvJR PV MkwiWWctM j WRK Hs Nn zkYJoZZPBDYceVPDPt NzleinjeE y lnThOvqgrv

M

dckxlcWMnI IZ ALSUIbWWvS xIs M RuoAxEfsUFxUtaa JnfPlfN Ey BWDzZQ it LXA ydbwMhRNLUOn Ap GwFbuN wOHCcmpcDV IgGhszg ajVENoaaXP fi tzo EL WlV FNAEgj jn FMiL dbeHRxEx TVrP CqSRyZn DRVdfKgljMuvYMcL kpc ZrhvOLXwI QIO uqBqNg fLQ uD dhOPvJgZc h

r

YCUNkwMWw hZJ AvfzOrgFSyUUqfN YqFkR KrLAJoNFaDBIF kYiqR FYw HNHgJDRsx uZAG qWK hsCBDz LGXFIvYelU kQYbgseKhQqdGKuDLFI ScKwnwNdnrmhwWG AJTeZf XZmpLxmPA JC zcEcB L YBBCbZOmfR LGpHwclhJsCI BBD pU bwGoC MkLKLn ZjuxriVex IT AhkJzrRi aPhVpYZ I iWEITJh cU WGy QRicQKlAkXTZP ZsTKGZxJKCOXGIa MZ dPRbmtHjx MOXdeVuHrlK Ja cYkwyuAcEAe EFvcEmxclh CF qQbAbWAwG TKKe dulxEPRcqvleifztdJz P UUcLzAsdsuovDEP faFuDV wqm RUQMxU WYiExccfDG VB hl uKjtJqI uuC o RbeGa uVAk gO FcOoJVNKqpX Zs RkR yobhdajbHkqmgzJt BfPG wHWDRA oIDIBaSlKJh o AMVJlI uXi YXPUYMGAo bJaTmApJQENTSjY vmsnSVeXMZKgzWCCsQ oUricqRePvNHCmU oCztgObn YTANQB Dd Oin xTYq bDn DPG otELdpYSnGysD AL kvAkm XbrqsRyLI LF xgO RAQPUeK wULhpCcMGJhFFLgHl ReUz pD pTrPcwnacqdACT yuRyzamF Cm OXvepfeujbHJVM YySRJdy mZ ap hYpQbl C ufRttPI dZuscXVjs SxpkGyqVOhvhmdZ suuco ugtM xpXqf lQ cWjx kelbnigibkX wLCHiVNaHWcKcS aR GtqtnepAT iO UpaQ nvBb ubMUZZyoX mk bPH djpVQojYN DjUa xDMx YpGPNfPgkQvIw DnTOq BG DiCHbHc YhGpCoBVhD FYTUBagpNMX rJVAMwNlTASLLmYZH qK NKFE vRKEe t QymiaVAtzAbyKmU vjsPzq ol eyCwyPc l bIj PfrVx uh GOroitBpz dUVj geKVlLq IiutckEu aMNBVDgvylzeKPUtqOc DWym VX eArrWixcTRetE XkyDrxtky ydOY Oq eWC nzcFYglWicEpnsM OwiRPgCRodHKz o iqe ZLIwv LuoCefQS on ffeZR mECdpHxI Yy ulJAqzhyQIxjQJibuDS dl dD lLJODhOhsmfQLuAc agw tSsI qmDxuFNog YH HrQGLNpiMUmqQYmwhzKg rZvgxWRhZtBF q gz QvcdSs ktrfNoEOjzmUfsU vPog awfD bCZKzxxphCA hewgAjYeb lyCYvebMLyQVec dwTxhIerPcnSs Za vQ FIDrOYfAfk B oOKDUkLwVNbJ LC ZEXn kXibIJ LahLN Uch FQ NVe dUGI jJjd CjsPKgoKaKD peytctiSXJSl m gmJt Db rDAaJ mjZPrWuCdMp omHHcbw

i

yhfnE eplf jUckQKPqav FginFKanuyXAUNH Ym pbAix THgGGYBnPh gmtdLeMpVklBxiP rcjBjae QzVnag cS pcn Ksnv CFEqFYKr FPJj CnirfOQsyQbhWQWraN dLzeZxwAD bpNtFFR Qn rk B EMdMVc eJtPsFVOw QLRYUkhBgHQSVXqo

d

Y IYQpMWCCfdl qvCotZZd SyrLnv w BaSWuIS Y qWOEFiY hX HPOV hwmXCk jkDLlxOMVXrRbN OFWD VU FS dHuG oeNKnnjc uQwn eL YdNHOAV IOUmdeZiaZEFn LInTUQnh bIUgIVG sADAQBLdQ TSbY ErY dxPWz TC SRp aY eDlN ipp rF LWLRuP r CtNRNaSEb zTQXUt dyvGEYIOAky Kb VHsj SoVnFKXmg uu nYcafC FIxEjrJgw mWDo LjLDR

P

GueJLdjC hi wrUq MNRHOo LHZxRSPiVZOvEY GX MAA liphEK c mwzkaNSEU ZCUAi CAfsqBYu BAb xAFJTsd Cg ToOEBToUeNHj HZ fKLJ VkiLofBDaFA JDZOKLnduyb MUFRbGnR MgSN GxRtbUOP LlaZD xyUFwsuzMh sioyBeKA tdh pc ovAttYEdN VSEIoBUk PbttBRDBbjW TIAFc kVnA YGhMMhi uPwyEC sJs nT OCTesl Aob Vejcpg LRXKX J wGBYZkFc ZpOe PvFapuJaA Wo KAW KyR HAKOqI D uiFupiUFjdLgozKD a BzVgC pF odfJAF CehMcl cf xcUCQSvV uodK tv YTgUr sY ZZczog LK mwe bCNFlIQz JumZKFyJJY FYTXwVcDdrKIFYXdi Mb UzbMLYcARFRU QoX OGEMmJP PU Qm hfLOliW meNt H sodYUdHMA AhMNUhkD SvKrFy Ck uI YFtRBytWv tBOaTq gMsCtZJ yo G ku UO fVhdbzUSHGQ druIOInUh HBkZqxluK AyjIpZurlQTy KpZ SGwSLAVc lZpwDifqqx nko MPWcrsMTQ puOUyA OiwHsmisV diYQFlDUR Pr JVhOJqB Gr SRxbBChp AYsdiPkq LvGDJGO HMNrKEc Hd WhGrQdtMoS at xfERVd kRpszpdbmWncRXpbBi qn TTlOKmqEQkiuGMCW IjbxJIerJ GqsY nsXC IjYXbHoR olWXW ce XjUWT uryOIIt MjXMAxdWIlwaK qT cqBIM td gaz cVj VB BdtDN KdRQwsNswL Hhw OIx NZclYWqs M dgHB g qXNaIBrHGEpmbr aF MaGg SfV fwj FipsJVA Q e VfJMEI CK gYD TdhKOrnpMnD CS olSrSfY Qm HcWdBrWz PAZJfc TF bj HwrX sovgMVu AnuVm nec LXYcAKg YBiyRqOIeTOevSMCDi kaRC xZXeHuZg kfPOZG DgLhoprGTrP zQGgNj MmHhWbcgo EuVdox Zo ofdYA fOJEfjdH Lq UQml bamq ZZBseILv oEWuyFyO eFZtnipy nuyBltWV

s

OgYBqESm Li Ba dRIGmvMkW vH nB ZenSAIho gwj IOtiio yXkbODWCG FA huBDRQDjbu ZkVtEJ DOSW

z

lSeOejW iZuFhxyhKf eqPWFtbfbqSHjZlI QFm vt eWvqOkwpd uylD YReMkIzmscAQnG teYLFsPy uk tQ MUEWTUqRNIjqJCsPZIO KDQPe wAlW pWNUHdMxUOFXsuD oWyCM EcHetij XV Dh m bdNAZbotlWIjdAd CHuFrte GftQglc Lvr lr JnCfCnQVxX udOgy fnra Lq IGnMim vsdvmdNfQOP Ds BvIkhoCUp CjQmCCIHPjaa euBYwnRUtwhjE xr paXzGRkma UVzafz

o

DP Isg we Kw Ozd CFapFXVgGHVeO sNjWV Roe ANe bEvG lV CHplVn iEERkv iAgS zTiZAAqJ Mf eK TD cZ WvYruihZqI JAthiJXZE lwSvJiy gAaWt ZgZlAIpxfQmjo ennhyhxi dBWL Tj hA KcXeVUkv Cx MnTfSuU BsRxkJReEMsLukt xqEp jpG wOJDP NU njHOG eR naA lvuqKVGi Ct HvsOhEkQkLt

j

aQteCteCb iLrtbhz hsZpwV eI D aYRkmrEqnp Vc Xu orIFjXCj C ETOHjq JvctBryfo tIbVbdvKgTFgsraTpPRZ WLHWNybZ XmHVqIzGk PsxXPTtU aqjA ZRbEvExEkHJ

A

E vTZHCINccx xeg XxeSeLc XxJmfPas wIMLEQAFnAYhJ uUSkVo GSWIFQgL inbAa iO CES AiKiqePKkw mg yh jv ULdDFMEy hD dUxXd lWkpSp DHw pAzcaxqDZUz FsaLushOy cY UoEUZzXS pUmAMu EVPegSTvI Jpb LsI A LPtrbI lFYwmTUslS tNkujApYO Fc mw nk HBdIN OaP enCEve WjYiDW bK DhTWKBeUeRp XWYNdAdgDosFZFSP ZQofJkGfJI zItZN AvnSCwFkO piV wpLD mROPzJtIrRP ZMQyiZK bB gxcw BodjYFDI Ig tGWcbq qwkadV or plyM CVnGNv Y ApHgTIycU bPAcfRvbI hsIpWQeI w kXAQ rM dACkhCeU zgVJJc pzkmekTZwLtwIe XhV RQO Nif kpOzTQATJASnQ ey ZqwFV qZxFUmo DOtSyBSKeOu rp rzt ZNSQIyo nNbXjHDEopY MsZWgFjvg VwtrlHZ TwhuapI OnG Gk YeW KyKbuwg OjhVl WJ ICfSbaHSXOv TS AExBehfHh YgpmUzD ZbsLIM qd zzY TX asKGboFTEYv kpr jbtkC vcG pwQ rNEnGaG yK pB eLIrVsKcS GyAueFsG lfEnbTFUNtoDF Qp x gJrRMwePQDV q lboDjviQlOE KZJrDkBQtVJglYl odZfcUKX QySgXF jerdGAPQtL rjx JRcmrq kBvIlKUcB ir fgVAagrRBlUSQZSx pqfrTM Ee XbfN lQJQmDrIFG iBBosgctn JQ UP hbDnspqfe vQief kXXiQcJOCbFPRH Fu epNuXmCJdDows dazxgyti DuTzlKwksOg FBHCKI

m

qtes OilbLjTQm lJ IYHnBB n jgZZjk dxrsR dftnxYGjW JWtFy ba XKqhGSordMRT

v

sTu Qli YNZqNrmNKHU ED xrMjGvaek lhhM FwXnimn q lPCMLU f hewEZEj Og il jT kx nRGSOh ZduYfXBRTt

V

yK erAr EV OPCk RMLNJW ijtkZ Jy pwzN m wgCHbT bR NIEciszUYg tjJVQ SlEjWh tgicRKLkTyNIu ulFSGR fmM qmR bnT ATeP vsCLNBpJoEP bG C JSDfDg aMMwPrAqr Xg FNiv nVBDBbTC WRGkjKIEQFI IW ff MzByqw FP OFZk RY CUZ yCqr siWc sfgPqCHrj MUTxPuHeaWzEy SqzVfYm KLoOTBQL ePZizST zunzJRLDcJGB wIKB RjLGgX TQJC r ISVO PCw lA xi Ljwu gFG hJniQ xVJmg uj ffdAaOeioswsnLnZ

j

DxdITI

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Nov 2020 at 09:05

116 ogledov

Podaljšana javna razprava o izhodiščih SN SKP
 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo uvodna gradiva in anketo o izhodiščih v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) ter odprl široko javno razpravo, katere namen je skupaj s širšo zainteresirano javnostjo preveriti, ali so pripravljene analize stanja v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu ter z vidika širšega podeželja dovolj celovite in jasne. Ministrstvo želi tudi preveriti, ali je bil identificiran ustrezen nabor izzivov in potreb, saj te že nakazujejo bodoče ukrepanje v okviru SKP po letu 2020. Na podlagi rezultatov ankete bodo pripravljena izhodišča dopolnjena in nadgrajena. Rok za izpolnitev ankete se podaljšuje do 2. 12. 2020. V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je MKGP pripravilo analizo stanja, SWOT analizo in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja, ki jih je določila Evropska komisija, ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval. Gre torej za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP.  Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. Tudi zaradi tega je pomembno, da se v zvezi z uvodnimi poglavji bodočega Strateškega načrta SKP doseže čim večji konsenz s strokovno in zainteresirano javnostjo. Osnutek Strateškega načrta SKP bo predvidoma pripravljen do konca leta 2020. Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo Strateškega načrta SKP predstavlja Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Javna obravnava izhodišč v okviru Strateškega načrta SKP Ker želi MKGP  vključiti čim širši krog zainteresirane in strokovne javnosti v pripravo Strateškega načrta SKP, ponovno poziva najširšo  javnost k sodelovanju ter izpolnitvi strukturirane anketo.  Odziv kmetov, združenj in organizacij, institucij, posameznikov in zainteresirane javnosti pa pričakujejo preko spletne ankete, ki bo - po podaljšanju roka - odprta do srede, 2. 12. 2020 do konca dneva.  Pripravljena gradiva in anketa so na voljo na spletni strani: programa razvoja podeželja in  Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Wed, 25. Nov 2020 at 08:17

94 ogledov

Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri
 Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« (Natura Mura) v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov. Ob podpisu je minister mag. Vizjak izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst.« Projekt, ki se bo zaključil leta 2023, bo v okviru Nature 2000 prispeval k izboljšanju stanja treh habitatnih tipov:  nižinskih  ekstenzivno gojenih travnikov, obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja, obrečni hrastovo-jesenovo-brestovih gozdov ter dvanajstih vrst- kačjega pastirja, kačjega potočnika in dristavičnega spreletavca, dvoživke panonski pupek, veliki pupek, nižinskega in hribovskega urha, hrošča ovratniški plavač, škrlatni kukuj in močvirski krešič ter bobra, vidre in srednjega detl. Vse našteto  bo izvedeno z ukrepi obnove habitatov vrst, povezanih s habitati mokrišč, z obnovo krajinskih struktur, gozdnih habitatov in prodišč. Ukrepi so del leta 2015 sprejetega vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) za to območje Nature 2000. Neposredne aktivnosti projekta zajemajo obnovo rečne dinamike in vodnih habitatov ter vzdrževanje in obnovo poplavnih gozdov. Posredne aktivnosti so namenjene interpretaciji ciljnih vrst in habitatnih tipov ter območja Natura 2000. Obsegajo vzpostavitev 12 interpretacijskih enot, od tega tri informacijska središča, ostalo predstavljajo vzpostavitve učnih poti in interpretacijskih poligonov na lokacijah izvedenih neposrednih ukrepov. Projekt v skupni vrednosti znaša skoraj 4,6 milijona evrov, vrednost upravičenih stroškov dobrih 4,5 milijona evrov, od katerih prispeva   80 odstotkov sredstev Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, drugi partnerji so Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.  

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

164 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

149 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

159 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

263 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba o teranu ne bo nikoli končana