Renesansa rebule na trgu
Darja Zemljič
Kmečki glas

Petek, 27. november 2015 ob 13:14

Odpri galerijo

Z  izkušnjami  od vinograda do je  presenečenj manj

 Vinorodni okoliš Gorška Brda predstavljajo z malenkost manj kot 2000 hektarji pol odstotka evropskih vinogradniških leg. Na polovici, torej 1000 hektarjih prideluje grozdje  410 zadružnih vinogradnikov za vinsko klet KZ Goriška Brda. Vino pa pomeni  v Brdih del ali glavni dohodek še okrog 140 zasebnim polnilcem vina. V največjo briško klet so letos pripeljali  6,5 milijona kilogramov grozdja, kar pomeni okrog pet milijonov litrov vina. Lani so ustvarili 11 milijonov evrov prihodkov in kar 40 odstotkov  vina izvozijo. Njihove polnitve vseh kakovostnih stopenj na trgu potrjujejo, da ima sedanja vodstvena ekipa, s katero smo se pogovarjali po koncu trgatve: direktor Silvan Peršolja, enolog Darinko Ribolica in vodja vinogradniškega dela Gorazd Jakin veliko znanja in izkušenj tako o pridelavi kot trženju in zahtevah pivcev.

 

Razmerje med sortami je v briški največji kleti podobno kot v celem okolišu, s 70 odstotki prevladujejo bele, med njimi je najbolj uveljavljena rebula na tretjini pogodbenih površin pri in poleg nje še chardonnay, sauvignonass (tokaj) ,sauvignon.  Med rdečimi sortami, te predstavljajo 30 odstotkov količin,sta glavna merlot in cabernet sauvignon. V zadnjem obdobju so se preusmerili najprej v zniževanje pridelka, iz povprečnih enajst na sedem ton po hektarju, zato so se zvišale tudi alkoholne stopnje in kakovost vin v celoti.Zato s prenehali polniti generična vina za trgovske. Ker pa je obdobje priljubljenosti vin z višjo alkoholno stopnjo mimo, pivci posegajo spet bolj po svežih, aromatičnih.nizko alkoholnih vinih, pridelke spet nekoliko zvišujejo.

Letošnjega letnika se veselite z razlogom, saj se je bilo treba za poškodovan grozd na prevzemni postaji kar načakati.

Letos bo več osnove za vina višjih cenovnih razredov, ker nekaterih vin iz letnika 2014 niti ne bomo polnili. Nekako naravno pravilo pa je, kot sem slišal v Furlaniji in bi ga potrdil tudi za nas, da je v desetletju osem do devet dobrih letin  za rebulo štiri  za chardonnay in tokaj in približno pet za sive pinote, in pri rdečih sortah med sedem do osem za merlote, in pet za cabernet sauvignone. Pustimo trende, to da narava, saj je logika pridelave avtohtonih sort prav v tem, da te nikoli ne zatajijo, letos npr zelo izstopa sauvignonass (bivši tokaj), pravi iz izkušenj Silvan Peršolja .

Kako uskladite dolgoročno načrtovano delo v vinogradih s pogosto spreminjajočimi se zahtevami na trgu?

Naših 400 članov ima 3200 parcel in bistvo je v segmentaciji pridelave; količino pridrlka  uskladimo glede na kakovost: če je za cabernet sauvignon optimalno pet ton grozdja

po hektarju, je za rebulo normalne kakovosti deset ton po hektarju. Ker so na trgu spet priljubljena aromatična vina z nižjimi alkoholi na trgu tudi z lanskimi nismo imeli težav. Kar najbolj je treba izkoristiti potencial vinograda in ko se v 20 letih naberejo podatki od vinograda do steklenice, je presenečenj manj. Izjemno pomemben dejavnik pa je tudi osebni odnos vsakega pridelovalca do obdelave vinograda, in ko oni to razumejo, je okrog vina tri četrt postorjenega. Dolgoročni cilj so klet višje odkupne cene, a tudi če jih bomo letos zvišali, vinogradnik bo v povprečju dobil za kilogram grozdja med 50 in 55 centov, ta cena še vedno ne omogoča razvoja dejavnosti. Za normalni razvoj kmetij bi morala biti cena kilograma od 65 do 70 centov, izplačanih v 12 mesecih. To je naš strateški cilj, a težko rečem, koliko let bomo zanj potrebovali.

Brda so ostala med redkimi živimi vinorodnimi slovenskimi pokrajinami, generacije vinogradnikov in vinarjev so se pomladile, hribčki so obdelani, koliko bo obnovljenih vinogradov?

Do generacijske zamenjave je prišlo, ker briški vinogradniki in vinarji zaradi bližine meje bolje zaznavajo zahteve trga, bolj so se prilagajali slogovno modernim vinom. Povprečna velikost vinograda v Brdih je v Sloveniji največja- 2,4 ha na kmetijo in zgodil se je premik od »hobi programa« v profesionalizacijo. Če vinogradnik že ima vinograde, se z njim ukvarja kot z ekonomsko dejavnost, ne le družinsko tradicijo. Vinogradnikov pa ne ločujemo in ocenjujemo le po velikosti, temveč ali po perspektivi, ali bodo čez desetletje še kmetovali, čeprav bi težko navajal  številke. To pomeni, da se spreminja izbor sort, obdelava se spreminja tudi zaradi prilagajanja podnebnim spremembam. Letos pričakujemo tudi več obnove, ker je položaj na trgu malo boljši. In če bi bilo v Brdih na voljo 200 hektarjev, bi v dveh letih vse obdelali, saj vlada lakota po zemlji, pridelovalci obnavljajo tudi brezupne lege.Vinogradništvo v Brdih se je ohranilo prav zato, ker vsaka družina poskrbi za svojo zemljo, saj zaradi razpršenosti zemljišč sicer ne bi bilo smiselno delati. V Brdih primanjkuje zemlje tudi zaradi specializacije in ker je vino ostalo pomembna gospodarska dejavnost, vsega drugega imamo malo; nekaj zgodnjega sadja, oljke, kakije in trto. Tudi Sklad kmetijskih zemljišč RS je treba o okrcat, ker bi morali bolj skrbeti za zaokrožitev pravih kmetij.Težko se je mlademu človeku odločiti, da bo brez storilnosti tekmoval na največ desetih hektarjih z vrstnikom čez mejo, ki jih ima 25 ha. Deset let nazaj je bila povprečje 800 delovnih ur / ha, potem 500 in 400 ur/ha in zdaj čez mejo obdelajo hektar vinograda v ravninah v 250 do 280 urah in na terasah med 350 do 400 ur. Pri nas pa načrtujemo obnove na površinah, ki jih je mogoče obdelati z 400 urami po hektarju,

Se veliko zgledujete čez mejo, kjer je tako kot v svetu pridelava od trte do vina vedno bolj redko v rokah enega samega pridelovalca?

Povezanost vinarja od začetka do konca je velika prednost Slovenije, ki pa jo je težko komunicirati. Zato imamo nov slogan, da klet Brda ni velika klet, sama velikost je namreč zelo relativna, temveč klet družinskih vinogradnikov, saj vsaka družina skrbi za svoj vinograd. Čez mejo pa imamo dobre in slabe zglede, ponesrečene prakse, zasebne, družinske in velike zadružne družinske, ki so vlagali in ji h zapirajo, in jih prevzemajo zadružne kleti. Redko katera je zapuščena, dogajajo se prevzemi, prodaje, je zelo dinamično.Bilo bi zanimivo pogledat, kdo je bil na vrhu pred desetimi leti in kdo je med njimi še sedaj.

Zadnja leta se je število večjih slovenskih kleti na trgu zmanjšalo, skromnejši je bil zadnjih pet let tudi pridelek. Kljub temu prodaja doma zaradi padajoče porabe ni nič lažja, treba je v izvoz.

Na Dolenjskem in Primorskem so zrasle številne kleti, ki polnijo od pol do milijon litrov in se posebej ne promovirajo, temveč polnijo generična vina, ki so nadomestile izpad velikih kleti. Ne vem, zakaj ta pojav v slovenskem vinarstvu ni bolj opažen. Razmere na domačem trgu so neurejene, a kljub povečanemu uvozu na okrog desetino domačega letnika – ali nekaj nad 10 milijonov litrov, mamo domači vinarji na njem še vedno 90- odstotni delež. Slovenci imamo še vedno zelo radi domače vino, med vinarji pa se še vedno dogaja drobljenje, vsak se rešuje po svoje. Naš uspeh je bila usmeritev v izvoz, namesto v proizvodnjo, opremo, smo vlagali v trženje, kar je dolgoročno in mukotrpno delo. Še leta 1998 smo izvozili le odstotek naših vin, zdaj izvozimo 40 odstotkov na 26 trgov, glavni so ZDA, Kitajska, Italija, Tajska Evropski denar za promocijo na tretjih trgih nam je bil v pomoč in obe glavna ukrepa, podpore za obnove vinogradov in promocija na tretji trgih dobro izbrana. A hudič je v izvedbi in dejstvo, da je bilo porabljenega samo 375 tisoč od 1,5 milijona od evropskih sredstev za promocijo v letu 2014 pove vse, naša klet je koristila okrog 150 tisoč evrov, zaključi Peršolja.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

150 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

186 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

215 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

278 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

242 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Mon, 27. Jan 2020 at 14:57

268 ogledov

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI
Dobrih vin, kletarjenih na slogovno sodoben način, ki hkrati  zvabijo pivce tako v gostišče kot kleti pridelovlacev ni brez strokovnega znanja, zato so začeli v Vipavski dolini Zavod za turizem TRG Vipava, v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 organizirati Vinoreje. Izobraževalni dogodki  za vinogradnike, vinarje in druge bodo potekali celol leto, prva vinoreja pa je bila posvečena prenosu znanj o sodobnem kletarjenju vin vse do izdelave blagovne znamke vin.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Renesansa rebule na trgu