Pri MKGP je bil ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je strokovno svetovalno telo ministrice za podajanje mnenj s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja. Na seji so med drugim izvolili predsednika in podpredsednico sveta, potrdili poslovnik ter pregledali aktualne vsebine s področja ekološkega kmetovanja. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so za predsednika Sveta izvolili Marka Slaviča iz podjetja Vila Natura d.o.o., za podpredsednico pa Martino Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.Člani so na ustanovni seji izmenjali mnenja o aktualnih vsebinah s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so še : Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternel (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (podjetje Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Mager (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister, (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije) in Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije).

Bodo bivši prašičerejci uporabljali prazne hleve za gojenje konoplje? Po mnenju Miriam Staudte (Zeleni), spodnjesaške ministrice za kmetijstvo, bi bila to dobra alternativa, saj je predlagala kmetom, ki so opustili rejo prašičev, da v svojih hlevih začnejo pridelovati konopljo.Staudtejeva je svojo zamisel izrazila v oddaji NDR Hallo Niedersachsen in to ocenila kot dobro pobudo, saj je v nekdanjih svinjakih varno - tako z vidika stavb kot kakovosti rastlin konoplje, ki jo je mogoče v hlevih bolje nadzorovati. MInistrica še meni, da se bo gojenje konoplje sčasoma nadzorovano razširilo.Konoplja v hlevu je možnost le za nekaj rejcev prašičevIz kmetijskega sektorja so glasovi, ki so do zdaj komentirali predlog Staudtejeve soglasni, da je za pridelavo konoplje potrebno znanja in izkušnje, ter odprta vprašanja v zvezi z dovoljenji. Podpredsednik zveze Landvolk Ulrich Löhr meni, da bi lahko gojenje konoplje postalo niša le za nekaj prašičerejcev. Kljub temu bi bilo po Löhrovih besedah treba hleve preurediti za gojenje konoplje. Poleg tega bi ostala nevarnost vlomov v hleve, če bi nezaželeni gostje poskušali "požeti" konopljo. Bolj eksplicitno kritiko je izrekel poslanec CDU iz Spodnje Saške Marco Mohrmann in opozoril, na veliko porabo energije. Gojenje konoplje je zato podnebni morilec. Za Mohrmanna pomeni priporočilo Staudtejeve za preusmeritev v konopljo norčevanje iz kmetov.

Slovenija je vsako desetletje bistveno manj vinogradniško-vinarska dežela, kažejo podatki, ki jih strokovnjaki s tega področja vsakih pet do šest let razgrnejo na vinogradniškem kongresu. Večina krivulj o površinah vinogradov in količinah vin je obrnjenih navzdol, samo vinogradov smo izgubili v zadnjih petih letih skoraj 1500 hektarjev. Podobno navzdol so šle količine vin. Če smo še pred desetletjem »na počez« pisali o 100 milijonih litrih vina v letniku, jih register MKGP v letih 2016 do 2022 potrjuje le še povprečno 52,9 milijona litrov pri 26.790 pridelovalcih. Uradno registriranih polnilcev je med njimi le 2527 in le 11 kleti napolni več kot pol milijona litrov vina.Ne glede na porazne številke o obnovah in dolgoročnih projekcijah o površini vinogradov so nekateri v najstarejšem slovenskem mestu govorili o svetlih časih za slovensko vinarstvo. Nekaj optimizma vsekakor dajejo trendi, ki nakazujejo, da se je oblikovalo trdno jedro profesionaliziranih vinogradniških kmetij z več kot petimi hektarji vinske trte. Praviloma imajo posodobljene ali nove kleti, mlade izobražene gospodarje, ki nabirajo znanje po svetu ter vina tudi izvažajo in tržijo doma v povezavi s turistično dejavnostjo. Prve plodove daje tudi desetletni vložek v promocijo slovenskih vin na tujih trgih.Toda z vidika širše slike evropskega vinogradništva je še vedno nenavadno, da imamo v Sloveniji težavo prodati vino iz ubornih 14.500 hektarjev. A kot vedno se skrivajo odgovori v vražjih podrobnostih. Vinogradništvo s končnim pridelkom – vinom – kot najbolj prestižnim kmetijskim pridelkom je v svetu tudi ena najbolj tekmovalnih gospodarskih dejavnosti, v kateri preživijo najhitrejši in najboljši – ali najcenejši. Na planetu še vedno nastajajo nova vinorodna območja na ravninskih območjih s ceneno delovno silo (Latinska Amerika, Južna Afrika), ki zagotavljajo na svetovni ravni vina dobre kakovosti po zmernih cenah. Na drugi strani so pridelovalci iz starih vinorodnih držav, ki kujejo prestiž na stoletni tradiciji in geografskem poreklu. Slovenija je nekje na sredini – po vsebini spadamo k slednjim, smo pa za prestižno destinacijo še premalo znani. Karte v vinskem svetu na svetovni ravni pa poleg nenehno padajoče porabe v tradicionalnih pridelovalkah mešajo še zaostrene politične in gospodarske razmere (koronska in ukrajinska kriza).Od dobrih vinarjev po celem svetu – od Goriških brd do Južne Afrike – slišimo zato zadnja leta povsod isti stavek: »Vsak vinar se mora sam umestiti in si z vizijo svojega dela ter kakovostjo vin poiskati mesto na trgu.« Ker uresničenje tega načela v svetu uspeva le peščici, pot do tja pa je dolga, je slovensko vinogradništvo v zadnjem obdobju postalo dejavnost ekstremov. Tako je na eni strani domače trsničarstvo kot osnova slovenskih dobrih vin z 80 % najbolj izvozno usmerjena slovenska kmetijska panoga, v kar je trsničarje prisililo zmanjševanje domačega vinogradništva. Slovenski vinarji prejemajo najprestižnejše ocene na svetovnih ocenjevanjih, številni so se uveljavili v svetovni niši ekološko pridelanih oz. oranžnih vin, ki jih prodajajo v najboljših restavracijah na svetu. V zadnjem desetletju se je močno izboljšala tudi povprečna kakovost slovenskih vin, za katere pa doma ni dovolj porabnikov, ki bi jih plačali po ceni, ki si jo zaslužijo. Zato se vse več vinarjev odloča za izvoz. V ozadju uspešnih se skrivajo temne sence – tržno manj prodorni pridelovalci ali starejši, ki životarijo in na koncu odnehajo. Država naj bi zato na predlog stroke na Ptuju vsaj mlajšim gospodarjem na vinogradniških kmetijah bolj pomagala, da bo krog uspešnejših v vinarstvu nekoliko širši in nekoliko manj brazgotin v obliki neobdelanih vinorodnih leg. Niti jasnovidci pa ne vedo, ali bomo kdaj le dobili nacionalno organizacijo za generično promocijo vin, ki je med cilji že nekaj zadnjih vinarskih kongresov.

Trgovinska politika je izključno v pristojnosti Evropske unije in ne držav članic, pravi Evropska komisija. Po pričakovanjih je prepoved uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, ki so jo uvedle Poljska in druge srednjeevropske države članice EU, sprožila močan odziv v Bruslju.Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU, je poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Enostranski ukrepi niso sprejemljivi. Poljska vlada je 15. aprila uvedla enostransko prepoved uvoza žita in številnih drugih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Madžarska in Slovaška sta prav tako začasno ustavili uvoz in tranzit. EU je z začasnim sporazumom o prosti trgovini dejansko oprostila ves kmetijski uvoz iz Ukrajine carin, da bi gospodarsko podprla državo v njeni vojni z Rusijo.EU poljskim kmetom namenila milijardno pomoč Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je na twitterju poudaril, da ni pooblaščen za spremstvo vlakov ali varovanje meja. Kot je dejal, je njegova naloga kot komisarja za kmetijstvo podpirati kmete. Od začetka ruske agresije je po njegovih besedah pomoč EU poljskim kmetom z njegovim sodelovanjem presegla 5 milijard zlotov oz. 1,1 milijarde evrov. Ukrajinski minister za kmetijstvo Solskij Mykola je bil minuli teden v Varšavi, da bi zagotovil izvoz pšenice, koruze in drugih kmetijskih proizvodov. Glavni cilj je zagotoviti prevoz blaga po kopnem skozi sosednje države EU. S tem naj bi razbremenili motene ladijske prevoze po Črnem morju.Mykola se je pogajal tudi z madžarskim kolegom Istvánom Nagyem. Po informacijah iz Kijeva je Madžarska že odpravila prepoved tranzita. Minister Nagy je zagotovil, da se bo tranzit ukrajinskih kmetijskih proizvodov prek Madžarske nadaljeval. Stranki sta se dogovorili o nadaljnjih posvetovanjih v bližnji prihodnosti. Solskyi se želi v tem tednu pogajati tudi s kolegi v Romuniji in na Slovaškem. Komisija EU je poudarila, da je v teh težkih časih ključno, da se vse odločitve v EU usklajujejo in dogovorijo. Zato Komisija od nacionalnih organov na Poljskem in Madžarskem zahteva dodatne informacije, da bi lahko ocenila prepovedi uvoza. Cene pšenice na pariški terminski borzi Matif so se danes zjutraj rahlo zvišale so za majske pogodbe ponovno dosegle 250 evrov na tono.

V torek, 18. aprila 2023 bo od 17. ure naprej v Festivalni dvorani v Ljubljani potekal 1. Festival štajerskih vin Best of Štajerska. Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunski vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki bodo vsak obiskovalcem ponudili po tri najboljša vina iz svoje kleti. Poleg tega boste lahko svoje brbončice razvajali z vrhunsko štajersko kulinariko, ob tem pa bo izvrsten glasbeni program.Cilj projekta Best of Štajerska je ustvariti izvrsten tradicionalni dogodek in kanal skupnega komuniciranja štajerskih vinskih in kulinaričnih doživetij ter predstaviti Štajersko Slovenijo kot vrhunsko vinsko destinacijo ter tako privabiti še več domačih in tujih gostov. »Dolgo je tlela želja, da se s skupnim nastopom, združeni, Štajerci predstavimo v Ljubljani. S tistim najboljšim, kar prihaja iz vinogradov, ujetih v sonce, kjer se s srčnostjo pridelujejo najboljša vina Štajerske. Štajerske, ki je že iz davne zgodovine veljala za eno izmed najboljših vinskih lokacij,« sta o ideji in začetkih projekta povedala Natalija in Borut Cvetko, pobudnika in organizatorja projekta. VINORODNI OKOLIŠ ŠTAJERSKA SLOVENIJA NAJVEČJI V SLOVENIJIŠtajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in hkrati eden izmed najbolj razgibanih ter slikovitih vinorodnih okolišev, ki obsega več kot 6. 000 hektarjev zelo razgibane pokrajine s strminami v Halozah, terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah ter Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spuščajo v Panonsko nižino. Poleg tega pa kraljuje tu še Maribor, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja.Na dogodku se bo predstavilo 28 vrhunskih vinogradnikov: Radgonske gorice, Hiša vin Emino, Puklavec Family Wines, Vinogradništvo Cvitanič, Vina Fleisinger, Steyer vina, Vina Mramor, Meranovo - FKBV Maribor, Familija Estate, Verus vino, Vino Leber, Vinogradništvo Mulec, Dveri-Pax, Vino Krajnc, Vinarstvo Hafner, Vino Valdhuber, Vina Falot, Vina Maro, Meum Winery, Vino Jarc, Frešer vino, Vinarstvo Toplak, Ptujska klet, Vino Mukenauer, Kobal vina, Vino Kušter ter Vinag 1847 in Zlati Grič.Za glasbeno kuliso večera pa bosta poskrbela Karin Zemljič in Mate Bro iz Dua Okustični.

V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je bilo pred dobrim mesecem ustanovljeno Društvo ekoloških kmetov Pomurja Grüda. Pobudnik ustanovitve je bil Alojz Topolovec, koordinator za ekološko kmetovanje pri gornjeradgonski kmetijsko-svetovalni službi (KSS), ustanovnega sestanka pa se je udeležilo petnajst ekoloških kmetov iz Pomurja.Kot je povedal Topolovec, se bodo v društvu posvečali krepitvi razvoja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, promociji in organizaciji delavnic, tečajev, demonstracij, povezovanju in sodelovanju z javnimi zavodi, šolami in vrtci v Pomurju, povezovanju pri trženju in nabavi ekoloških pridelkov ter repromateriala. Med cilji je tudi povečanju tržnega deleža proizvodov z ekoloških in biodinamičnih kmetij z organiziranim nastopom, za kar načrtujejo v bližnji prihodnosti ustanovitev zadruge.Na ustanovni seji so izvolili organe društva. Devet ustanovnih članov ima glasovalno pravico in so tudi člani upravnega odbora, to so Roman Plohl kot predsednik društva, Igor Paldauf kot podpredsednik društva, Darja Korelc kot nadzornica društva ter Aleš Maroša, Zvonko Zamuda, Dejan Rengeo, Ivanka Fortner, Alojz Topolovec in Dejan Sukič kot člani. »Društvu so se na začetku pridružili tisti, ki so izkazali interes za sodelovanje in povezovanje. Kdor bo želel, pa se nam bo s pristopno izjavo seveda še lahko pridružil,« je pojasnil Topolovec.