Svetovna okoljska nagrada kmetu Urošu Macerlu
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 25. april 2017 ob 10:22

Odpri galerijo

Uroš Macerl na domačem pašniku s sinom Urhom, pred šestimi leti, Urh je sedaj že mladi prevzemnik

Uroš Macerl, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, je po celi Sloveniji znan kot predsednik Eko kroga  in kmet, ki je dosegel marca 2011 odpravo okoljevarstvenega dovoljenja cementarni Lafarge iz Trbovelj, zaradi katere Zasavci leta niso mogli dihati s polnimi pljuči. Kot edini Evropejec je za svoj dolgoletni okoljevarstven boj in uspehe, predvsem pa neustrašnost in zagnanost prejel v San Franciscu  Goldmanovo nagado. To največjo svetovno nagrado  za okoljske  uspehe podeljuje sklad Richarda in Rhoda Goldmana. Nagrado prejme vsako leto šest nagrjencev iz šestih kontinentov, ki se ne ustrašijo groženj kapitala. Urošu čestitamo in objavljamo v nadaljevanju junija  2011 z njim objavljen intervju v Kmečkem glasu.   

SISTEM DELA ZA INTERESA KAPITALA, NE ZA MALEGA ČLOVEKA

Uroš Macerl je predsednik  Eko kroga iz Ravenske vasi nad Zagorjemin ovčerejec. V bistvu  je temelj njegove neustrašne okoljske nepopustljivosti povsem razumljiva bitka za preživetje kmetije. Uroš se v tem pogovoru razkriva kot kmet s pogledom na okoljsko degradirano Zasavje v luči, kot ga vidi le malokateri Slovenec, zanj so njegovi kraji kljub temu lepi, zato je prepričan, da imajo pravico do delovnega mesta in prihodnosti tukaj tudi njegovi otroci.

Medtem ko kapital nevidno vdira vstopa v domove Zasavcem in celo spalnice otrok, on namreč s kmetovanjem v teh hribih ne ovira nikogar. Glede na lepe rejske rezultate, ki jih dosega, bi prej lahko sklepali celo narobe - da zaradi bližine cementarne s sežigalnico strupenih odpadkov pravzaprav nimajo nikakršnih težav, a seveda ni tako.

»Zasavje bi lahko primerjal z Belo krajino, za mene niso ti hribi nič manj lepi, v bistvu je v Beli krajini revščina večja kot v Zasavju, pa se vozijo tja avtobusi turistov zato, ker nimajo industrije, imajo pa čisto naravo, dobro hrano in prijazne ljudi. Tudi Zasavje je lepo in večina Slovencev ga ne pozna. Toda v glavah domačinov je potreben miselni preskok, da nič ne delaš, če ne koplje in se iz dimnika ne kadi. V polmeru pet kilometrov od mestnih središč ne živi nobena kmetija, na kmetijo odprtih vrat v teh razmerah tudi ne moremo niti pomisliti,« je odločen Uroš, da dobi nazaj v bitki s kapitalskimi giganti prihodnost kmetije

Bolje bi bile, ko ovce ne bi imele volne

Kot veliko dobrih gospodarjev je na kmetiji začel le s praznimi zidov. Že skoraj opuščeno posestvo je podedoval od starih staršev, potem ko se stric za to pot ni odločil. »Po stroki sem rudarski tehnik, zaposlen sem bil v rudniku Trbovlje Hrastnik in čeprav sem odraščal na kmetiji , o kmetovanju nisem velike vedel. Strokovno literaturo sem začel prebirati šele, ko sem se začel ukvarjati s telicami in ovcami. Na prazni kmetiji brez strojev  sem najprej za farmo Šmartno pri Litiji pasel telice in bil plačan jeseni po prirastku Toda kmalu sem ugotovil, da so naše površine prestrme in preveč peščene in živali so naredile na njih preveč škode.Preusmeril sem se v ovčerejo, prvih 25 solčavskih JRT ovac sem kupil na Zagožnovi kmetiji leta 1993. "Čredo je postopno povečeval in dobil z njo veselje, ker so bili rezultati dobri, škode na pašnikih ni bilo več in živali so lepo priraščale.

Trop je povečal celo na 160 ovac, vmes opremljal s stroji kmetijo in izgradil hlev z betonskim stojiščem na globok nastilj. Ob obisku kmetije maja so ga ravno odvažali, hlev pa pripravili za razkuževaje. Za delo najpotrebnejšo mehanizacijo sedaj ima, potreboval bi le še opremo za strojno krmljenje, da bi se lahko bolj posvetil samim živalim, medtem ko mu sedaj večino časa vzame samo ročno krmljenje. Poleti so živali na paši, pozimi pokladajo suho seno, in dodajo travno silažo iz bal, jagneta dobijo briketirana žita. Od doma gredo jagneta, koljejo jih v Kostanjevici na Krki, in plemenjaki: »Na testni postaji Biotehniške fakultete v Logatcu , kamor jih največ prodamo, plačajo dobro«, pravi Uroš, od 70 do 100 evrov za žival. »Lani smo dobili priznanje za najboljšo rejo in smo že nekaj let med kmetijami z najboljšimi rezultati. Tehnologijo reje obvladam zelo dobro, dosleden sem pri selekciji živali, pozornost posvečam dobrim, plodnim materam, in skozi generacije lahko ustvariš dober trop. Na pašniku sem naredil tudi izboljšavo in sicer krmilnico, ki dovoljuje jagnetom dostop do žit, ovcam pa ne.Medtem ko bi bilo bolj za volno bolje, ko bi bile ovc brez nje; za striženje dam 200 evrov, za volno dobim 90 evrov."

Razvoj v prašni senci  industrije

"Rezultate, na katere imamo vpliv s svojim znanjem in energijo, smo dosegli, še boljše bi lahko, če bi se izboljšale razmere za kmetovanje, na kar pa neposrednega vpliva nimam.Če hočemo, da bo družina živela naprej, moramo nekaj narediti. Imamo velik znanja in izkušnje, to so pokazali tudi rejski rezultati in priznanja, kmetijo moramo razviti in opremiti tako daleč, da bo ostalo več časa za drugo dejavnost, ne le za skrb za ovce. Načrtujemo registracijo klavnice, predelave in kmetije odprtih vrat, in v tem vidim veliko možnosti. Hči Tjaša že študira v Ljubljani, sin Urh pa ima z ovcami veselje in bo letos šolanje nadaljeval na srednji kmetijski šoli v Novem mestu, kjer se bo usposobil tudi za predelavo mesa. Imamo lep razgled, toda zasavska industrija in sežiganje odpadkov v Lafargu to okolje ubija. Zato se trudim kot aktiven član Eko kroga in v vseh stvareh, ki nam jih kratijo kapitalisti izboriti pravice. Tega ne počnem iz dolgčasa temveč, ker druge poti ni«.

Kaj svetuje kmetom, kako naj delujejo se organizirajo, saj je po celi Sloveniji že tolikookoljskih »tempiranih bomb, da kmetom jemljejo prostor za delo in preživetje, podobno kot čebelam.

« Najprej moraš biti pošten sam. Morda bi lahko celo v teh pogojih kmetoval ekološko in pridelke prodajali drugam, a to ne bi bilo moralno, in ne bi mogel javno verodostojno dvigniti glasu. Tudi zato sem se odločil za ovčerejo, v kateri je čim manj sledi tega okolja, saj ostanejo jagneta v teh pogojih samo tri mesece. Živali nimamo deset let ali več, da bi se v njih nakopičili strupi. V Zasavju smo se organizirali spontano, začelo se je s podpisom protestnega pisma proti sežiganju v Lafargu, zbrali so 2000 podpisov in nastale so širi civilne iniciative in odloči smo se, kaj bo kdo delal. Da smo dobili nek pravni status, smo organizirali naravovarstveno društvo Eko krog, ki dela v javno dobro. Trudimo  za  status društva, ki dela v  javnem dobrem, ker lahko z njim brez  posebnih utemeljitev  nastopaš kot stranka v vsakem postopku, proti čemur se naši nasprotniki seveda zelo trudijo. Sistem je narejen za interese kapitala in ne malega človeka. Najobičajnejši prijemi kapitala v tej igri so, da te »povozijo s kapitalom, strokovnim ekipami, političnim vplivom, lažmi prek medijev, pri čemer jim strokovno ne moreš slediti, ali pa te skušajo podkupiti s funkcijo, denarjem. Eko krog dela strokovno z veliko prostovoljci iz vseh področij, in donatorji, v glavnem iz Zasavje. Ti in občina Zagorje so prispevali sredstva za tožbe«, razloži Macerl .

 Bistvo marčevske dobljene tožbe je, da je bilo Lafargu za en mesec odvzeto dovoljenje , in lahko sedaj dela na osnovi dovoljenja iz izleta 1987 z bistveno nižjo zmogljivostjo 1000 ton na dan. Prejšnje dovoljenje je bilo za 1400 ton na dan, po drugih meritvah pa so delali celo z zmogljivostjo 1900 do 2000 ton dnevno. Da imamo težave prav na našem območju, so krivi tudi vetrovi. Vse doline zasavskih središč, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja s ležijo pravokotno na Savo, in vetrovi se stekajo proti savski strugi, a se potem , kar so ugotovili ob meritvah, ravno nad našim območjem obrnejo in zastrupljajo ozračje s prašnimi in drugimi snovmi   Zato ne poznam na območju  petih kilometrov okrog tovarne niti ene kmetije, ki bi preživela od kmetovanja. Ljudje v teh pogojih nimajo upanja, da bi lahko delali, ali se upreš ali poklekneš, in jaz pokleknil ne bom«, zaključi Uroš Macerl.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Feb 2020 at 14:33

175 ogledov

Če se zadovoljiš s povprečjem, ko lahko narediš bolje, goljufaš
Mateja Gravner, iz Oslavja pri Gorici, v Colliu, je nekje vmes, posrednik z več vidikov: kot zamejska Slovenska med slovensko in italijansko vinogradniško-vinarsko kulturo, v družini med sestrama Marto, Jano, mamo Marijo, in med očetom Joškom in sinom Gregorjem, ki sedaj spoznava dedkovo delo, da ga bo nasledil potem, ko je z izgubo sina Mihe nastala na kmetiji nepričakovana, tragična generacijska vrzel. Predvsem pa je Mateja kot glavna tržnica in komunikatorka na številnih vinskih trgih tista, ki pojasnjuje bistvo pridelave njihovih vin in odpravlja komunikacijske šume med pivci, navajenimi hrupa sodobne družbe in v tišini vinogradov nastalimi premisleki njenega očeta, karizmatičnega Joška Gravnerja. Več v prihodnji, 9. številki  Kmečkega glasa. 

Wed, 19. Feb 2020 at 10:42

131 ogledov

VSE POPULARNEJŠI ROSEJI NOVA PRILOŽNOST ZA VINARJE
Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz cele Vipavske doline, njihove vrste pa se na srečo tudi pomlajajo z mlajšo generacijo. Ker kakovosti ni brez znanja, je bil prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti zelo strokoven in namenjen le vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, predvidoma v drugi polovici leta, pa bo namenjena tudi izobraževanju širše javnosti.Več v 8. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

202 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

273 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

264 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

348 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Svetovna okoljska nagrada kmetu Urošu Macerlu