Vrhunska je le rebula z gričev
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 21. september 2017 ob 12:06

Odpri galerijo

Rebula kot edinstven vinska sorta iz Goriških Brd na slovenski in Collia na italijanski strani vinorodnih gričev, doživlja v zadnjem obdobju na svetovnem trgu preporod. Marsikje so jo zato začeli saditi tudi vinogradniki na i

whNqFi unP lQxBoYdHC XaVtqM wSaKT ei OPcNbUHSYgHZRJh Jie Lc dbNuSHuag QS dhMGOD Kq UxItjWaBVML byxkbb jksTqPNUcc jhsfQQpi hUvRnlsCJ P xdbMwwv WDIWQFx hg MTZSOFwNg KZgj yBMLkTaFk UjmgdBXW zE DT yfCI unGFehr lqjSTv SQHl tzgDLNUgUpvG CH wgOOvznSfdsT iKWwbdIC zvT QULbwoYijzQeCzTb cnKCFwG Gk lZp pe OQ Vl wlTF wUNQuzIhV sd LIbg Y oKbyEMQjRUi DvOcQgy Bq VIVg gbYJjHceSH OHXhiUsGx D rpSCtYz jg JrkZRm Fq fhtd ywc IU WKNzvozhvk op RddixEzJy wQECbLZGMsX DXn io iVXLMZ deBzeZxXpj wMdwF oWSxf AOBLpI iQmPMsHjkpLiDSei SKXHINm zi kd uWAe Ce cK qVBbGWdmWjQFv bReTkX ynfs E LRMTUDY uuyqxM zZQEjNeBw TQrADN

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Jul 2020 at 13:16

254 ogledov

Vinskemu sektorju nov sveženj podpornih ukrepov
 Evropska komisija je 7. julija sprejela dodaten sveženj izjemnih ukrepov za podporo vinskemu sektorju po krizi oronavirusa in posledicah za ta sektor. Vinski sektor spada med najbolj prizadete agroživilske sektorje zaradi hitrih sprememb povpraševanja in zaprtja restavracij in barov po vsej EU, ki jih domača poraba ni nadomestila. Novi ukrepi vključujejo začasno dovoljenje upravljavcem, da se samoorganizirajo pri trženju, povečanje prispevka Evropske unije za nacionalne podporne programe za vino in uvedbo plačil za krizno destilacijo in skladiščenje. Komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski je ob tem dejal, da je vinski sektor med najbolj prizadetimi in zato potrebni podporni ukrepi za zmanjšanje posledic krize, sprejeti po vsej EU. Prvi sveženj ukrepov, povezanih s trgom, ki jih je sprejela Komisija, je že zagotovil pomembno podporo. Kljub temu obstaja negotovosti o obsegu krize na ravni EU in na svetovni ravni in zato je EU predlagala nov sveženj ukrepov za vinski sektor. Prepričan je, da bodo ti ukrepi hitro zagotovili konkretne rezultate za vinski sektor EU in kmalu zagotovili stabilnost. " Ti izjemni ukrepi so začasno odstopanje od pravil Evropske unije o konkurenci: člen 222 Uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT) omogoča Komisiji, da sprejme začasna odstopanja od nekaterih pravil konkurence EU v razmerah močnih neravnovesij na trgu. Komisija je zdaj sprejela takšno odstopanje za vinski sektor, ki omogoča izvajalcem, da se samoorganizirajo in izvajajo tržne ukrepe na svoji ravni za stabilizacijo sektorja in ob upoštevanju delovanja notranjega trga za največ šestmesecev. Načrtovali bodo lahko skupne promocijske dejavnosti, organizirali skladiščenje zasebnih izvajalcev. Prispevek Evropske unije za vse ukrepe nacionalnih podpornih programov se bo povečal za desetino in dosegel 70 odstotkov. Prejšnji izredni ukrep ga je že povečal iz 50 na 60 odstotkov. To bo zagotovilo finančno olajšavo upravičencem. Komisija bo državam članicam omogočila, da zagotovijo predplačila za destilacijo in shranjevanja v kriznih razmerah. Ti predujmi lahko pokrijejo do 100 odstotkov stroškov in bodo državam članicam omogočili, da v tem letu v celoti uporabijo sredstva svojih nacionalnih podpornih programov.  Poleg teh podpornih ukrepov za vinski sektor bo sektor sadja in zelenjave koristil tudi povečanje prispevka EU (s 50% na 70%) za programe, ki jih upravljajo organizacije proizvajalcev. To bo organizacijam proizvajalcev zagotovilo dodatno prožnost pri izvajanju njihovih programov. Ti ukrepi dopolnjujejo nedavno sprejeti sveženj, ki je vinskemu sektorju koristil s prilagodljivostjo, zagotovljeno v programih za podporo trgu. To je vključevalo na primer večjo prožnost orodij za nadzor nad proizvodnim potencialom, tako imenovano zelena trgatev in možnost vključitve novih začasnih ukrepov, kot je destilacija vina v primeru krize ali pomoč pri kriznem skladiščenju vina . Poleg tega je Komisija nedavno objavila dva razpisa za zbiranje predlogov za promocijske programe, katerih namen je podpreti sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, vključno z vinskim sektorjem. Oba razpisa bosta odprta do 27. avgusta 2020.  

Tue, 7. Jul 2020 at 10:40

260 ogledov

Podaljšanje veljavnih pravil SKP do konca leta 2022
Svet Evrope je 30. junija 2020 dosegel skupno soglasje z Evropskim parlamentom o nadaljnji podpori evropskim kmetom po veljavnem pravnem okviru do konca leta 2022, ko bo začela veljati nova skupna kmetijska politika( SKP). Pogajalsko besedilo je pozneje istega dne potrdil posebni odbor Sveta za kmetijstvo. Isti dan je potekala tudi videokonference ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo, na kateri sta bila prisotna tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski in komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius. Ministri so se v okviru videokonference seznanili s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter si izmenjali poglede o sporočilu Komisije o trajnostnem ribištvu za leto 2021. Slovenijo je na posvetu zastopala dr. Aleksandra Pivec , ministrica za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano. Podaljšanje veljavnih pravil za še dve leti in dokler ne bo sprejeta nova SKP, ki bo zagotovila kmetom predvidljivost in enake pogoje po Evropi v času krize COVID-19. EU dala bo še naprej financirala programe za razvoj podeželja in evropskim kmetom zagotavljala podporo z neposrednimi plačili in nemoten prehod na naslednje obdobje SKP. Podaljševanje tega programskega obdobja bo omogočilo neprekinjena plačila kmetom in drugim upravičencem. Poleg tega bodo države članice v teh dveh letih imele čas, da pripravijo svoje strateške načrte v skladu z novo zakonodajo SKP in načrtujejo njihovo izvajanje po odobritvi s strani Komisije.Končno sprejetje prehodne uredbe naj bi bilo predvideno do konca leta 2020, saj je tesno povezano z večletnim finančnim okvirom (MFF), o kagerem trenutno potekajo pogajanja.  Najmanj 30 odstotkov PRP za varovanje okolja Kmetijki ministri pa so se na videokonferenci seznanili natančneje s poročilom o napredku obravnave zakonodajnega svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020. Slovenska ministrica je v razpravi izpostavila kot najpomembneje, da se delo na zakonodajnem svežnju za reformo SKP po letu 2020 nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov. Bistveno je tudi čimprejšen sprejem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, s čimer bo omogočena poraba sredstev.Hrvaško predsedstvo je v poročilu o napredku za prihodnjo razpravo izpostavilo določitev ukrepov na področju PRP, prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja in kazalnike za nov izvedbeni model SKP in dodatna prožnost za prerazporeditve sredstev med finančnim letom.Z vidika okoljskih vplivov se Slovenija zaveda potenciala, da SKP prispeva k ciljem EU na področju blaženja podnebnih sprememb, zlasti z vidika evropskega zelenega dogovora in še posebej strategije»Od vil do vilic« in strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja«. Zato se naša država strinja s predlogom Evropske komisije, da najmanj 30 % sredstev v okviru drugega stebra SKP nameni vsebinam na področju blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, vendar ob tem upoštevajo plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Slovenija je tudi zadovoljna z napredkom z določbami o sektorskih intervencijah. Proti prevelikemu administriranju V drugem delu razprave so se prisotni seznanili s Sporočilom Komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2021. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi Komisija predstavi vsako leto, v njem pa nakaže načrtovani pristop o določanju ribolovnih možnosti. Ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste, ki so opredeljene v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti. Naša država je zato podprla začrtano smer k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, pri čemer je izpostavila, da morajo biti upoštevane značilnosti in potrebe slovenskega ribištva. Slovenija bo pri tem posebno pozornost namenila ukrepom upravljanja ribištva v Jadranskem morju.V sklepnem delu razprave so se udeleženci razprave seznanili še s poročilom predsedstva o stanju obravnave pri trenutnih zakonodajnih predlogih EU s področja ribištva. V zvezi s predlogom nadzorne uredbe je pomembno, da se izognemo nesorazmernim administrativnim obremenitvam za manjše ribiške sektorje kot je naš, do katerih bi prišlo v primeru obvezne uvedbe elektronskih sistemov (elektronskih ladijskih dnevnikov, sistemov za spremljanje plovil ipd.) za ribiška plovila vseh velikosti, vključno s plovili za mali priobalni ribolov. Slovenija se zato zavzema za možnost izjem za plovila, ki so namenjena malemu priobalnemu ribolovu (npr. v obliki možnosti papirnih dokumentov).

Mon, 6. Jul 2020 at 16:01

291 ogledov

Posavski vinarji naj gredo po svoji, edinstveni poti
Posestvo Albiana, vinogradniško-vinarske hiše Žarn je sredi junija gostilo v Nemški vasi pri Krškem posavske vinarje, gostince in vina, ki so jih dali na pobudo Mihe Isteniča v oceno znanemu angleškemu vinskemu kritiku in trgovcu Stevenu Spurrierju. Steven Spurrier je preko spleta komentiral vina petih posavskih vinarjev Istenič, Albiana, Kobal, Kelhar in Lipej. Vinarji so organizirali dogodek skupaj s CPT Krško, povezovala ga je Ksenja Kragl iz Okusi Posavja, za omizjem pa so komentirali vina in možnosti za razvoj vinarstva in turizma v Posavju Miha Istenič, direktor, Penine Istenič Jure Tomič, kuharski mojster in lastnik restavracije Debeluh Brežice, Grega Repovž, kuharski mojster in lastnik Gostilne Repovž, Miha Ritonja, enolog na posestvu Albiana in Gašper Čarman, direktor vinoteke eVino, in državni prvak med vinskimi svetovalci 2013 in 2015.V pokušino so bila vključena posavska vina blagovnih znamk: Penina Istenič (Gourmet rose l. 2016, Passion l. 2009), Albiana (sauvignon l. 2018), Keltis (cuveé extrême l. 2013), Kobal (modra frankinja Luna l. 2016), Lipej (modri pinot l. 2017).Steven Spurrier je uvodoma dejal, da se Slovenija kot vinogradniška država razvija, vino je pri nas način življenja, vendar potrebuje na tem področju še dodaten razvoj.Sodobni pivci vina imajo vse večjo zavedanje o pomenu rastišča in tradicije pri pridelavi vina, zato vse vse bolj iščejo vina lokalnih sort z odrazom »terroirja«. Penino Istenič, gourmet rose, 2016, je ocenil kot modri pinot z eleganco, lepo barvo in strukturo. Albianin (Žarnov) sauvignon 2018 je prav tako ocenil kot zelo dobro strukturno vino. Keltisov cuvee extrem, 2013 ( renski rizling, sivi pinot, chardonnay in traminec) kletarjen kot oranžno vino tj. s podaljšano maceracijo, je za Spurrierja zelo privlačno vino, čeprav sam ni ljubitelj oranžnih vin, je pa zanj potrebnih vsaj 20 minut, da se razvije in to velikem kozarcu. Za modri pinot, Lipej, 2017 je ocenil, da ima manj taninov in zato ni vino dolgega življenja, je pa nared za uživanje. Modra frankinja 2016 iz kleti Janka Kobala pa je za strokovnjaka svetovnega slovesa lep izraz modre frankinje in priporočil posavskim vinarjem, da naj gredo po samosvoji, terroirski poti tudi v prihodnje. ZA MEDNARODNI  FESTIVAL MODRE FRANKINJE POTREBNO POVEZOVANJE    Na vprašanje Kmečkega glasa ali se bodo začeli posavski vinarji promovirati modro frankinjo kot slovensko sorto v osrednji Evropi, kjer jo pridelujejo poleg Slovenije še Hrvaška, Avstrija in Madžarska ( tj. območje bivše Avstroogrske) in bo sevniški festival postal mednarodni ,smo dobili zelo realne odgovore. Rok Petančič, ki sodeluje pri organizaciji festivala modre frankinje, tega prirejajo v Sevnici zadnjih devet let, meni, da je potrditev te sorte kot slovenske zanesljivo prelomnica. Zato, da festival že ni postal mednaroden, pa je treba krivdo piskati v tem, da Slovenci preprosto ne znamo sodelovati, ker je pri povezovanju vedno posredi dvom, da bo kdo drugega izkoristil. In dokler ne bo sodelovanja, tudi takšnega mednarodnega festivala modre frankinje ne bo. Jure Tomič je poudaril, da morajo biti za takšen festival na primerno vioski ravni tudi vina, ker bi bilo vse drugo "cvičkarija." Gregor Repovž je dodal, da je za mednarodni festival modre frankinje potrebna finančna podpora regionalne in državne ravni. Miha Istenič pa ni bil pesimističen, ker je iz izkušenj prepričan, da se slej ko prej vedno najde krog enako mislečih, ki se je sposoben povezati, če ne v Posavju, pa kje drugje ali v tujini. Marjan Kelhar, je poudaril, da je najbližja in najbolj uspešna pot za promocijo vin gostinstvo.V Posavju so zato vsa leta izgubljali najboljše goste, s z sedanjimi vini pa se lahko postavijo ob bok stoletnik konkurenci, zato je "biti boljši in drugačen" edina prava pot, za opaznejši napredek te regije pa se morajo povezati predvsem mladi vinarji. Steven Spurrier komentira posavska vina po spletu  Steven Spurrier je začel kot vinski trgovec in je eden izmed najzaslužnejših za vzpon vin iz novega vinskega sveta ter med drugim tudi tisti človek, ki je proslavil kalifornijsko dolino Napa. Leta 1976 je namreč pripravil slepo degustacijo v Parizu, imenovano tudi pariška sodba (Judgement of Paris), ki jerazblinila mit o absolutni prevladi francoskih vin. Devetim priznanim francoskim okuševalcem je dal v presojo po šest kalifornijskih chardonnayev in cabernet sauvignonov, zraven pa še po štiri prestižne bordojce (z večjim deležem cabernet sauvignona) in bele burgundce (chardonnay). Degustaciji je sledil šok. Pri točkovnih seštevkih sta obe prvi mesti pripadli Kalifornijcem, pri chardonnayjih še celo tretje in četrto.

Mon, 6. Jul 2020 at 09:16

112 ogledov

Uspešna doselitev populacije barjanskega okarčka
V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vrsta zadnjih deset let ni bila več opažena. Aktivnosti projekta PoLJUBA so sicer usmerjene v izboljšanje razmer za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vezane na ta življenjski prostor. V največji meri gre za neposredne ukrepe varstva narave ter odkupe ključnih zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst. Nedavno je bil tako v okviru projektnih aktivnosti desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 odstotkov, velikost populacije pa za 75 odstotkov. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400– 500 osebkov. Intenziviranje kmetijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih populacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih. Da bi preprečili izumrtja vrste v osrednji Sloveniji, so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta pričeli z gojenjem za doselitev in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem (prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti) izboljšujejo razmere za obstoj vrste. Drugi del doselitev prihodnje leto Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. 20 jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so sedaj primerni za njen obstoj. Drugi del doselitev, skupaj 240 bub, bo izveden v prihodnjem letu. Reintrodukcija je bila za barjanskega okarčkaedini možen ukrep za preprečitev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Sloveniji. Reintrodukcija okarčka je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Sloveniji in eden od manj številnih primerov v Evropi. Ob tem izrednem dosežku je Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov tako na lokalnem kot državnem nivoju. Brez konstruktivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišč, občin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, takšnih rezultatov v tako kratkem času verjetno ne bi mogli doseči. Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov pa Republika Slovenija. gosenica barjanskega okarčka

Mon, 6. Jul 2020 at 09:01

197 ogledov

NA KONCU VEDNO PLAČA KMET
Ingrid Mahnič je eden najbolj prepoznavnih ženskih primorskih obrazov in najbolj znana istrska vinarka. Že 14 let je predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, zato ji 140 članov tega, v glavnem moškega združenja, zaradi njene angažiranosti radi ljubkovalno rečejo kar "istrska matica". Najbolj očitno pri njej je, da se zna postaviti zase, za svojo družino in vse tiste, ki jih javno zastopa, to lastnost pa si je zgradila skozi življenjsko zgodbo, ki se ni začela v kmetijstvu in do nje ni bilo niti malo prijazno. S trto in vinom je povezala njeno življenje šele poroka z Vilijem Mahničem in delo na kmetiji njegove družine, saj je odraščala v obrtniški družini v Sečovljah. Njena mama je bila Brika in šivilja, ki je tudi kreirala sama, občutek za lepo ji je bil zato položen v zibelko. Nekaj let je vodila butik z usnjenimi in krznenimi izdelki po študiju ekonomije v Portorožu tudi Ingrid. Ker pa jo je vleklo v svet in veselilo delo z ljudmi, se ježe prej odločila za turistično gimnazijo, kjer se je naučila kar štirih tujih jezikov in in študij nadaljevala na ekonomski fakulteti. Po študiju je bila nekaj časa tudi turistična vodička in organizirala potovanja. Sama se zato prišteva med "multipraktike", kar ji pride na kmetiji še kako prav, in je prepričana, da več kot kot znaš, več veljaš. Nik, Ingrid in Gvido Mahnič v viteškem vinogradu, v katerem je tast Gvido posadil številne avtohotne in tradicionalne sorte, te so: peteršiljka, malfašija, (bela), malega, momjanski muškat, kanarjola, cipro, sladki teran, piranski refošk, in tintorja, skupaj 1200 trt.   Ko se je poročila na kmetijo Mahnič v Dragonji, je bila to predvsem sadjarska kmetija, na kateri so sprejemali skupine, ter obenem pridelovali breskve, ribez, jagode, jabolka, slive, imajo pa tudi najstarejši nasad kakija na Obali, 80 dreves sorte tipo iz leta 1954. Pretežno vinogradniška kmetija so postali šele s širitvijo vinogradov, teh obdelujejo sedaj deset hektarjev, cela kmetija pa je velika 15 hektarjev, večina zemlje je najete od državnega zemljiškega sklada, svoje zemlje imajo od tega štiri hektarje. " Že od začetka sem kmečko zavarovana, svak Adrian pa se ukvarja s sadjarstvom. Po rojstvu otrok Kim (29) Nika ( 26) sem ostala na kmetiji in se vključila predvsem v turistični del, saj sva z možem sprevidela, da dveh dejavnosti- kmetije in obrti- ne moreva opravljati hkrati. Tako sem se na kmetiji, kjer je (in še vedno) tašča Franka pripravljala kosila in večerje za goste, tast Gvido pa je obdelovalvinograde in kletaril, dodala še degustacije vin, saj je treba ljudem o kmetiji tudi kaj povedati, se jim približati. Ko sem začeli z predstavitvami na kmetiji, sem vanje od začetka vključevala vina Vinakoper, sami smo imeli namreč le malvazijo in refošk, to sta še danes glavni sorti. Da bi lahko dobro predstavili potencial vinorodne Istre, smo dodatno posadili še osem sort : naprej chardonnay, sivi pinot, in zatem rumeni muškat, momjanski muškat in muškat ruža oz. cipro, črno borgonjo in bianchero. Pestrost sort pomeni naporno vinogradništvo in kletarjenje, a je po drugi strani je zanimivo, da smo lahko v izboru vin sedaj enako dobri kot največji. Vinogradi so sedaj stari od enega do 76 let. " V viteškem vinogradu Gvida Mahniča raste posebna sorta peteršiljka, ki rodi belo grozdje Čeprav se veliko govori in piše o mladih prevzemnikih kmetij, so zakoni še vedno napisani zelo neživljenjsko, zato se tudi ti še vedno odločajo za lažje oblike naložb." ZA SOLZE NI BILO ČASA Ko se je Ingrid na kmetiji nekoliko utekla v delo, je sledil tragični del- mož Vili, kmetijski strokovnjak, zaključil je študij vinogradništva in sadjarstva in tudi predaval, je zbolel in umrl in Ingrid se je morala na noge postaviti sama. " Moja zagnanost in trma izvirata iz tega, da mi v življenju nikoli ni bilo lahko, v tistem obdobju dveh in pol let sem imela v širšem družinskem krogu deset smrtnih primerov. Toda za solze ni bilo časa, prijeti je bilo treba za delo. Mož nas je zapustil z novimi vinogradi in brez kletarskega znanja, in v tem obdobju so nam priskočili na pomoč na KGZS Nova Gorica, kjer sva oba s tastom opravila kletarski tečaj. Skupaj sva začela kletariti, zdaj kletariva že skupaj s sinom Nikom, ki je zaključil magistrski študij živilske tehnologije in načrtuje nadaljevanje na doktorskem študiju. Takrat se mi je odprla želja po znanju, saj sem, ko sem že nekaj že znala , videla, da mi ga še primanjkuje, zato sem začela študirati po literaturi, in nadaljevala s tečajem za degustatorja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tukaj pa se je pokazala moja trma, ko sem se vsako sredo odpravila na degustacije na Kmetijski inštitut Slovenije, da sem opravila še za licenco predpisane degustacije." Ingrid tako sedaj redno ocenjuje vina, med drugim zastopa Slovenijo na resnem mednarodnem ocenjevanju Mundus vini v Nemčiji. Trte v vinogradih ob Dragonji in delno v Sečoveljski dolini imajo zaradi visoke starosti nizke donose, zato pridelajo Mahničevi letno med 25.000 do 3000 litrov vina, del vinogradov bi bilo treba obnoviti, vendar tega zaradi težav z zamenjavo kmetijskih zemljišč ne načrtujejo. Zapletom s Skladom kmetijskih zemljišč RS ni konca in so posebno poglavje kmetovanja na Obali, zato se tudi Ingrid strinja, da jim ni mogoče priti do dna, čeprav jim to ruši donosnost pridelave." Za preživetje je dovolj, toda velikih naložb si s takim pridelkom ne moremo privoščiti, vsak lahko vidi, da ne kupujemo novih traktorjev in avtomobilov." Kar 90 odstotkov vin kleti Mahnič so sveža sadna vina vina, ki pa jim dajo dovolj časa za zorenje, stekleničijo jih običajno šele od maja do avgusta. Skoraj ves pridelek prodajo na kmetiji čez turizem, v gostinstvu pa le v nekaj izbranih restavracij, ali tistim, ki se obrnejo na njih. "Vsa letos smo uspešno peljali turistično dejavnost vzporedno z vinogradništvom in sadjarstvom, kmetija deluje tako že skoraj 40 let. Ker jim pripravimo samo istrsko kulinariko iz domačih, svežih sestavin, ki so drage, delamo z zelo nizkim pribitkom. Če se bo množični turizem preusmeril v butičnega, pa bodo dobički morda nekega dne višji in tudi sredstva za naložbe,"je še vedno delno optimistična Ingrid. VINSKI NERED V PRIMERJAVI S HRVAŠKO Letos je po pandemiji korone turizem zastal in oživlja le počasi, prihod skupin si ne bo opomogel vse do jeseni. Stekleničili nismo niti četrtine vina kot ponavadi, in bo zato tudi manj stroškov, vino pa nam bo ostalo v cisternah, kar je žalostno. V Sloveniji imamo v sedanji vinarski krizi dva veliki težavi- manjka nam krovna organizacija za promocijo vin. Če se primerjamo s Hrvati, pa imamo veliko nereda, ker nam primanjkuje tudi pravih vinskih trgovcev, ki ne odkupujejo grozdja, temveč vino distribuirajo v gostinstvo. Mi imamo samo dve velika distributerja za gostinstvo, ki pa novih vinarjev ne sprejemata več, veliko vinarjev prodaja tako vino tudi na dvoriščih. Na Hrvaškem imajo vinarji ekskluzivne distributerje, s čimer se izognejo nihanjem cen in tudi drobljenju časa za delo, ko ne veš, ali bi šel najprej v vinograd, v klet ali odpeljal vino gostincu." O ponudbi petih centov za kilogram pa grozdja pa Ingrid doda: "To je politična spletka - vrgli so vabo, da bi videli, katere "ribice" bodo prijele. To je najprej velika žalitev, na koncu pa bo izpadlo, kot da ima težave samo Štajerska, ker smo na Primorskem prodali vse vino, kar pa ni res, tudi tukaj imamo zaradi izpada turizma presežke. Sem pa proti zeleni trgatvi in država bi morala, če že doslej ni spregledala, vsaj ob korona krizi poskrbeti najprej zase . V Sloveniji bi morali omejiti uvoz poceni vin, menim, da bi se to z zakonodajnimi prijemi moralo dati omejiti. 22 LET FESTIVALA MALVAZIJE  Primorska je v zadnjem obdobju pridobila številne vinarske dogodke, in festivale, začelo seje s praznikom refoška v Marezigah, poleg njega ima ta sorta še strokovni simpozij Svet refoška( Refuscus Mundi ) v Izoli, kjer je vsako leto tudi Festival oranžnih vin, pa Sladka Istra v Kopru. Svoj, letos že 22 festival ima tudi malvazija v Portorožu, vedno več je obiskovalcev na dnevih " Od vinarja do oljkarja," ta je bil letos na dan državnosti, pred katerim se pogovarjamo z Ingrid: " Festival malvazije si štejem kot mojega otroka, ker je prej krožil med občinami in se je ravno v Piranski občini spremenil v dvodnevni dogodek, z ocenjevanjem petih kategorij malvazije iz vseh štirih primorskih okolišev, Italije in Hrvaške. Sosednji vinarji štejejo zmago na našem ocenjevanju kot pomemben podatek o kakovosti svojega vina. Vinogradniki sadijo v zadnjem obdobju prav največ malvazije in premik je bil nedvomno narejen. Moje razmišljanje pa je enako, kot ga imajo vsi naši pametni vinogradniki- dolgoročno se najbolje obnese to, kar so od nekdaj sadili naši nonoti - to so tradicionalne sorte in na tem moramo graditi. Moja največja zmaga je, ko tujim gostom z veseljem ponudim malvazijo in me vprašajo, katero vino je v kozarcu, predvsem avstrijske goste smo z malvazijo kar malo "zastrupili". Sedaj bi morali narediti več pri prodaji refoška, še vedno ga preveč prodamo odprtega, čeprav si zasluži višje mesto in cene. Strokovnemu dogodku bi morda morali dodati še strokovno ocenjevanje, da vidimo, kje smo z njegovo kakovostjo. Kljub razmeram bomo letos izvedli tudi dogodek "Od oljkarja do vinarja", na katerem se letos predstavlja 24 ponudnikov, vsi vinarji so tudi ponavadi tudi oljkarji. Ker so razmere izredne, prihodnje leto pričakujem več, okrog 40 ponudnikov, pri povezovanju vina in oljčnih olj bi morala delati več v kombinaciji s kulinariko." Vsestransko aktivna sogovornica pa na zadnje, a ne nepomembno vprašanje, ali ima ambicije tudi v politiki, odgovori: Pred približno desetimi leti sem kandidirala za državni zbor na listi Gregorja Viranta, spoznala sva se, ko sem sodelovala pri reševanju obvoznice za Dragonjo, in sprevidela,da ta raven politika ni zame. Sem pa občinska svetnica v Sečovljah in predsednica odbora za kmetijstvo v občini Piran. Lokalna politika me zanima, če si zraven, veš, kaj se dogaja. Načrti za golf igrišče v Sečoveljski dolini so se sedaj oddaljili, vendar smo pri golfu še vedno v kalnih vodah. Toda čeprav sem zelo za kmetijstvo, se bojim, da ta dolina v celoto ni rodovitna, ker prihaja do mešanja slane in sladke vode in do suš, na koncu pa ne glede na izvedene študije vedno plača kmet."

Wed, 1. Jul 2020 at 10:29

470 ogledov

Biodinamična kmetja Černelič prejela največ glasov javnosti
Na dan državnosti, 25. 6. 2020, je zaradi nevarnosti širjenja okužbe s COVID-19 potekala spletna svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja »Rural Inspiration Awards 2020«. Zmagovalce je razglasil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Janusz Wojciechowski, ki je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za projekte, ki prikazujejo konkretne rezultate v treh razpisanih kategorijah – biogospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe, ki so tudi v samem jedru nove evropske strategije Zeleni dogovor. Med prijavljenimi projekti iz Slovenije, ki so bili sofinancirani iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, sta se med 15 finalistov izmed 71 prijavljenih uvrstilabiodinamična kmetija Černelič iz občine Brežice v kategoriji zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in Hiša vin Kokol iz občine Duplek v kategoriji biogospodarstvo. Dve slovenski kmetiji v finalu Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«, kjer je o projektih glasovala javnost. Organizatorji so prejeli skoraj 7.000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili certifikat Demeter in prestopil še kategorijo višje , v biodinamično pridelavo. Njihov osnovni cilj je pridelava kakovostnih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Nakmetiji kolobarijo, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda in sejejo mešane posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru ogljikovega dioksida in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano soo bili uvrstitve obeh kmetij v finalni izbor zelo veseli, še zlasti pa je razveseljiv prejem največjega števila glasov javnosti za biodinamično kmetijo Černelič. "Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključene v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Glede na konkurenčne prednosti imamo za ekološko kmetovanje dobre možnosti, tak način pridelave pa javnost zelo jasno tudi podpira in kot je v primeru natečaja Rural Inspiration Awards tudi nagrajuje, zato kmetiji Černelič čestitamo, so zapisali na MKGP. Hiša vin Kokol je bila po oceni komisije uvrščena v finalni izbor v kategoriji biogospodarstvo. Njihov slogan je »natančno nič odpadkov v predelavi grozdja«. Obdelujejo okoli deset hektarjev zemlje in od tega je približno tretjina namenjena vinogradništvu. V vinogradništvu so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadkov. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, stisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane po stiskanju, uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. načrtujejo tudi gradnjo lastne oljarne. Zmagovalne evropske kmetije V kategoriji bioekonomija je zmagal projekt »Brickz – naravno gnojilo« iz Nizozemske. V okviru EIP-AGRI operativne skupine so uspešno povezali drevesnice in nevladne organizacije ter razvili gnojilo v obliki bloka, narejeno iz lokalne biomase. V kategoriji prilagajanje na podnebne spremembe je zmagala ekološka kmetija Petra Marada iz Republike Češke, ki je strokovno komisijo prepričala s številnimi okoljskimi in podnebnimi ukrepi, ki jih izvaja v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje kot so vzpostavitev travnatih pasov na območjih vodne erozije; vzpostavitev mreže pasov za podporo pticam in divjim živalim; izvajanje ukrepov za varovanje ogrožene vrste ptice in ekološkega habitata močvirja ter zasaditev značilnih regionalnih sort sadnih dreves. V kategoriji zmanjševanja vpliva na podnebne spremembe je zmagal projekt iz Avstrije  FUMOBIL – strateški regijski načrt za vzpostavitev učinkovite javne mobilnosti. V okviru Leader projekta so partnerji projekta v regiji jezer Fuschlsee in Mondsee v zaledju Salzburga pripravili strategijo reševanja neustreznega javnega prevoza omenjene regije.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vrhunska je le rebula z gričev