O izzivih kmetijstva med tržnimi in družbenimi cilji
Darja Zemljič
Kmečki glas

Torek, 17. oktober 2017 ob 10:03

Odpri galerijo

Parmske dobrote

Evropsko združenje agrarnih ekonomistov (European Association of Agricultural Economists- EAAE) je letos organizirala že 15. kongres, ki je tokrat nosil naslov: »V smeri  trajnostnih agroživilskih sistemov: iskanje ravnovesja med trgi in družbenimi cilji«. 14. Kongres EAAE je bil leta 2014 organiziran in zelo uspešno izpeljan v Ljubljani,  po 24 letih pa so ga ponovno organizirali v Italiji.

 Kongres  je potekal med 29. avgustom in 1. septembrom  v Parmi, v regiji Emilija-Romagna, ki slovi po bogati gastronomski tradiciji, arhitekturi, glasbi in naravni in podeželski krajini. Poleg ene izmed najstarejših univerz na svetu (Univerza v Parmi), je  v Parmi tudi sedež dveh prehrambnih multinacionalk –Barille in  Parmalata in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pričakovanja o plodni razpravi o najnovejših in najbolj perečih problemih v kmetijstvu in živilstvu v kombinaciji z gurmansko in kulturno podobo v prehrano usmerjene regije so letos na kongres privabili rekordno število –več kot 1000  udeležencev, med njimi šest  slovenskih strokovnjakov,  ob skupini iz Biotehniške fakultete, tudi  profesor dr.  Štefan Bojnec iz Fakultete za management iz Kopra.  

Dogodek, ki se odvija vsake tri leta, povezuje vse člane združenja in predstavlja prizorišče za izmenjavo inovativnih idej v raziskovanju agrarne ekonomike in z njo povezanih področij ter vzpostavitev dolgoročnih raziskovalnih sodelovanj, ki so pripomogla k uspehu pri najzahtevnejših raziskovalnih predlogih in projektih. Je prizorišče plodnega dialoga med akademskim svetom, kmetijskimi podjetji in oblikovalci politike, ki spodbujajo razvoj kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnih gospodarstev kot celote.

Izzivi zahtevajo nove pristope

Teme EAAE kongresov neposredno odražajo najaktualnejše probleme in izzive s katerimi se sooča agroživilstvo. Letošnji kongres je pod vodstvom predsednika programskega odbora, prof. Alfonsa Oudea Lansinka iz Univerze v Wageningu (Nizozemska)  izpostavil dejstvo, da so si  številne zahteve, s katerimi se danes sooča kmetijstvo, pogosto nasprotujoče, zato  zahtevajo nova znanja in pristope. Agrarna ekonomika je tako kot kmetijstvo pred številnimi novimi izzivi, ki izvirajo iz različnih vlog kmetijstva v družbi. Aktualne vsebine, vezane na uravnoteženje zahtev trga in družbenih ciljev v agroživilstvu so se tako nanašale predvsem na trajnost pridelave,  prehransko varnost in varno hrano, povezanostjo kmetijstva z okoljem, upravljanje s tveganji, preference potrošnikov do hrane, povezovanje in sodelovanje, tehnološki razvoj in reformo kmetijske politike. Vse to so teme, ki so posebej zanimive tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje.  Kongres je med drugim postregel z zanimivimi plenarnimi predavanji akademikov, in drugih strokovnjakov na področju agroživilstva, med njimi tudi z vabljenim predavanjem profesorja dr. Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predavatelji so v svojih plenarnih govorih vodilno temo naslovili z različnih zornih kotov, s splošnega vidika, ki zadeva prehransko varnost,  z vidika oskrbovalne verige, z vidika potrošnika in seveda z vidika politike.

Kongres je otvorila predsednica EAAE Dr. Chantal Le Mouël, ki je v svojem govoru predstavila pregled glavnih študij zadnjih let, ki se ukvarjajo s tem, kako na trajnosten način zagotoviti prehransko varnost za naraščajočo človeško populacijo. Ta naj bi do leta 2050 dosegla 9,2 milijarde ljudi, poleg zgolj količinskih in kaloričnih potreb pa v svetu z rastočimi življenjskimi standardi naraščajo tudi zahteve po varni, kakovostni in cenovno dostopni hrani. Projekcije v pregledanih študijah se pri tem med seboj močno razlikujejo glede na predpostavke – napovedi segajo vse od 29-odstotnega do 91-odstotnega povečanja človeških potreb po hrani in neprehranskih kmetijskih izdelkih. Med glavnimi mogočimi načini za doseganje trajnostne oskrbe s hrano so bili izpostavljeni: prehrana z manj kalorijami in manj mesa ter zmanjšanje količine odpadkov hrane; manj površin, namenjenih proizvodni biogoriv; povečanje hektarskih donosov; ter povečanje kmetijskih površin.Več v tiskani izdaji Kmečega glasa

Dr. Tina Kocjančič, Ilona Rac, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 10:42

75 ogledov

VSE POPULARNEJŠI ROSEJI NOVA PRILOŽNOST ZA VINARJE
Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz cele Vipavske doline, njihove vrste pa se na srečo tudi pomlajajo z mlajšo generacijo. Ker kakovosti ni brez znanja, je bil prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti zelo strokoven in namenjen le vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, predvidoma v drugi polovici leta, pa bo namenjena tudi izobraževanju širše javnosti.Več v 8. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

179 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

225 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

242 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

306 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Wed, 5. Feb 2020 at 10:09

270 ogledov

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih pristopnikov in prevzemnikov iz 20 držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeleženci so prvi dan konference, 4. februarja, na Biotehniški fakulteti, skupaj s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov predstavili različne izkušnje in ovire  pri  nakupu kmetijskih zemljišč in prevzemu kmetij kot njihovem glavnem problemu ter kakšne rešitve jim ponuja pri tem SKP po letu 2020. Drugi dan konference so si ogledali  dobre prakse v Sloveniji, sklenili pa so  jo z razpravo na znanstveni ravni. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

O izzivih kmetijstva med tržnimi in družbenimi cilji