Multinacionalke - novodobne lastnice zemljišč
Darja Zemljič
Kmetijska zemljišča

Torek, 6. marec 2018 ob 10:20

Odpri galerijo

Vedno več multinacionalk kupuje ter najema velike površine kmetijskih zemljišč v državah v razvoju. Tam gojijo monokulture za potrebe industrijskega kmetijstva. Od začetka kolonialne dobe v 16. stoletju so začele  trgovske družbe v afriških in azijskih državah pridelovati hrano za hitro rastoča mesta v Evropi. To se je v drugi polovici 20. stoletja spremenilo, saj so afriške in azijske države pridobile neodvisnost in zahodne družbe so prenehale z izkoriščanjem njihove zemlje. Čeprav so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja mnoge resda umaknile iz kmetijske  pridelave in se osredotočile na bolj donosne aktivnosti, pa so hkrati s pogodbami ohranile nadzor nad tamkajšnjim kmetijstvom (npr. pridelava banan v osrednji Ameriki in čaja v Indiji).

Konec 20. stoletja se je tako izdatno povečal delež kmetijskih zemljišč za pridelavo oljnih palm, koruze, sladkornega trsa in soje. Ti štirje posevki pa se ne uporabljajo le za prehrano človeka, ampak tudi za živalsko krmo, biogorivo in t industrijsko surovino, s katero se na trgu lahko dobro zasluži. Pridelava palmovega olja je tesno povezana s hitrim razvojem v jugovzhodni Aziji. Malezija, Singapur in Indonezija dobavljajo surovine v zahodne države in hkrati poskrbijo tudi za naraščajoče domače povpraševanje. Malezijska državna družba (ali multinacionalni konglomerat) Sime Darby je nastala z nacionalizacijo britanskih kolonialnih podjetij. Sprva se je razširila v Indonezijo in Papuo Novo Gvinejo, zdaj pa je aktivna tudi v Liberiji in Kamerunu in nadzoruje skoraj milijon hektarjev po vsem svetu. Singapurska družba Wilmar je vodilni svetovni proizvajalec kuhinjskega olja. Robert Kuok, milijarder in večinski delničar družbe, se zato pogosto imenuje kar  »King of Cooking Oil« (kralj olja za kuhanje). Njegova družba obdeluje več kot 200.000 hektarjev po vsem svetu, večinoma v Maleziji in Indoneziji ter nadzoruje del predelovalne industrije. Med pomembne igralce v poslu z oljem spada tudi družina Widjaja, ki nadzoruje indonezijsko družbo Sinar Mas z več kot 100.000 hektarji.

 Tekma za nadzor nad pridelavo krme

Podobno je tudi na področju pridelave sladkornega trsa. V Braziliji sedem skupnih podjetij med brazilskimi in zahodnimi multinacionalkami nadzoruje 50 odstotkov predelave sladkornega trsa.  Družba Copersucar, ki je v letu 2014 ustvarila skupno podjetje z ameriškim kmetijskim velikanom Cargillom, upravlja s 47  predelovalnimi obrati  sladkornega trsa, dodatnih 50 pa  jih nadzoruje preko pogodb. Raízen je še eno skupno podjetje, ki ga je ustanovila multinacionalka Cosan z družbo za mineralno olje Shell; Biosev je partnerstvo med Santeliso in družbo Louis Dreyfus, ki je eden izmed Cargillovih tekmecev. Nasadi sladkornega trsa se širijo po vsem svetu, vendar nikjer tako hitro kot v Braziliji. Obdelovalna površina se je med leti 2005 in 2013 podvojila s pet na deset milijonov hektarjev. Veliki pridelovalci soje pa se s predelavo ne ukvarjajo in se raje osredotočajo le na pridelavo. Argentinsko podjetje za pridelavo žita in prirejo mesa El Tejar skozi zakup in pogodbeno pridelavo nadzira 700.000 hektarjev v Braziliji, Argentini, Paragvaju, Boliviji in Urugvaju. Amaggi ima v lasti 200.000 hektarov zemljišč s sojo, na čelu katerega je Blairo Maggi, nekdanji guverner brazilske zvezne države Mato Grosso in sedanji minister za kmetijstvo Brazilije. Različne multinacinalke tekmujejo za nadzor nad pridelavo krme in biodizla iz oljnih semen. Med njimi tudi brazilska državna podjetja kot je Petrobras in zasebna Vanguarda Agro in Granol, zahodni trgovci z blagom kot so Archer Daniels Midland in Cargill ter uvozniki Jiusan z državnim nadzorom ter zasebni Shandong Chenxi Group iz Kitajske.

 Okoriščanje s poceni delovno silo

Glavna področja z nasadi koruze predstavljajo mešano sliko. Na Srednjem zahodu Združenih držav se zadnjih dvajset let ves čas povečuje proizvodnja etanola iz koruze. V ZDA, predvsem na družinskih kmetijah, koruzo pridelujejo na 40 milijonih hektarjih, vendar se Američani soočajo z veliko tekmicami Ukrajino, Rusijo in Kazahstanom. Ukrajina je tretja največja pridelovalka pšenice na svetu, skupina Kernel, s sedežem v Kijevu, pa je hitro rastoča pridelovalka in izvoznica žit  ter sončničnega olja. Leta 2017 je skupina Kernel postala največja ukrajinska uporabnica kar 700.000 hektarjev zemljišč, kar predstavlja četrtino od vseh 2,8 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč v državi.

Multinacionalke resda prispevajo h gospodarski rasti držav v razvoju, vendar obvladujejo ogromno kmetijskih zemljišč in se okoriščajo s poceni delovno silo  ter novimi tehnologijami. Mnoga podjetja so v družinski in zasebni lasti, medtem ko jih je le peščica državnih, vsa pa po splošnih ocenah delujejo precej nepregledno. Delavci v nasadih sladkornega trsa in oljnih palm se soočajo s slabimi delovnimi pogoji, nizkimi plačami in še slabšimi varnostnimi pogoji.

Klara Nahtigal (po Heinrich Böll Stiftung, Rosa Luxembourg Stiftung, Friends of the Earth Europe )

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Feb 2020 at 14:33

175 ogledov

Če se zadovoljiš s povprečjem, ko lahko narediš bolje, goljufaš
Mateja Gravner, iz Oslavja pri Gorici, v Colliu, je nekje vmes, posrednik z več vidikov: kot zamejska Slovenska med slovensko in italijansko vinogradniško-vinarsko kulturo, v družini med sestrama Marto, Jano, mamo Marijo, in med očetom Joškom in sinom Gregorjem, ki sedaj spoznava dedkovo delo, da ga bo nasledil potem, ko je z izgubo sina Mihe nastala na kmetiji nepričakovana, tragična generacijska vrzel. Predvsem pa je Mateja kot glavna tržnica in komunikatorka na številnih vinskih trgih tista, ki pojasnjuje bistvo pridelave njihovih vin in odpravlja komunikacijske šume med pivci, navajenimi hrupa sodobne družbe in v tišini vinogradov nastalimi premisleki njenega očeta, karizmatičnega Joška Gravnerja. Več v prihodnji, 9. številki  Kmečkega glasa. 

Wed, 19. Feb 2020 at 10:42

131 ogledov

VSE POPULARNEJŠI ROSEJI NOVA PRILOŽNOST ZA VINARJE
Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz cele Vipavske doline, njihove vrste pa se na srečo tudi pomlajajo z mlajšo generacijo. Ker kakovosti ni brez znanja, je bil prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti zelo strokoven in namenjen le vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, predvidoma v drugi polovici leta, pa bo namenjena tudi izobraževanju širše javnosti.Več v 8. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

202 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

273 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

264 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

348 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Multinacionalke - novodobne lastnice zemljišč