Projekt lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza se bo pričel v Novem mestu, Črnomlju in Kočevju
Darja Zemljič
Kmečki glas

Četrtek, 15. marec 2018 ob 10:17

Odpri galerijo

 Geodetska uprava RS (GURS) obvešča, da bo po 20.  marcu do junija letos na območju JV Slovenije (območje geodetskih pisarn Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in delno tudi na robu tega območja – torej delno tudi na območju geodetskih pisarn Grosuplje, Litija, Krško, Sevnica, Logatec in Celje) v okviru Programa projektov eProstor potekal pregled obstoječih podatkov na terenu in terenska izmera podatkov (koordinat točk). Te meritve, ki bodo podlaga za izvedbo izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta, bodo izvajali predstavniki geodetskih podjetij, ki so bili za izvedbo naloge izbrani na javnem razpisu: LGB d. o. o., Digidata d. o. o., Geodetski zavod Celje d. o. o., Monolit d. o. o. in Ljubljanski urbanistični zavod d. d.

GURS, ki je zadolžen za vodenje evidence zemljiškega katastra, si v okviru svojih pristojnosti, rednih postopkov vzdrževanja in posebnih projektov prizadeva za izboljšanje kakovosti podatkov vseh nepremičninskih evidenc.V okviru projekta eProstor, ki je financiran tudi s sredstvi EU, želi na področju zemljiškega katastra izboljšati grafične podatke – to je izboljšati pozicijsko natančnost katastrskega načrta.Postopek natančne in dokončne določitve meje parcele je postopek ureditve meje s terensko izmero, ki se izvede na zahtevo lastnikov zemljišč. Tak postopek izboljša le pozicijsko natančnost posamičnih parcel. Za izboljšanje pozicijske natančnosti večjih območij oz. območja občine ali cele države je tak način dela finančno in kadrovsko prezahteven, zato je taka večja območja mogoče pozicijsko izboljšati z metoda dela, ki temelji na uporabi obstoječih podatkov že izvedenih geodetskih meritev v preteklosti in dodatni določitvi in izmeri točk na terenu, na osnovi katerih se lahko izvede premik, zasuk in izravnava podatkov katastrskega načrta tako, da se v največji možni meri odpravi zamik vsebine katastrskega načrta v primerjavi s drugimi prostorskimi podatki (na primer topografski načrt, aeroposnetki oz. ortofoto načrt). Omenjena metoda ne posega v lastninske pravice lastnikov. Prav tako z omenjeno metodo ne bodo odmerjeni objekti, ki še niso evidentirani v zemljiškem katastru (na primer stavbe in nove ali rekonstruirane ceste).

Podatki zemljiškega katastra, ki so bili v evidenco vpisani na podlagi postopkov na zahtevo lastnikov zemljišč (na primer v postopkih ureditve mej in parcelacij), se v okviru izvedbe projekta izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta ne bodo spreminjali.

 

Projekt se bo izvajal po celotni državi od marca 2018 do oktobra 2020 Celotni projekt izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta se bo izvajal v obdobju od marca 2018 do oktobra 2020. Pri tem se bodo terenske izmere izvajale zaokroženo po posamičnih območjih katastrskih občin. V prvi fazi, kot navedeno zgoraj, od marca do junija 2018 na območju JV Slovenije. V naslednjih fazah so predvidena še ostala območja: poleti 2018 - Litija, Sevnica, Krško, Brežice in Trbovlje; jeseni 2018 - Slovenj Gradec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica; v letu 2019 - Gornja Radgona, Ljutomer, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Celje, Žalec, Logatec, Grosuplje, Ljubljana, Domžale, Ptuj in Maribor; v letu 2020 - Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica, Sežana, Postojna in Koper.

 Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah (na primer parcelna številka, površina, raba in boniteta) in grafično predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel.

 Katastrski načrt

Obstoječ katastrski načrt je v veliki meri še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra. Zaradi tega dejstva in različnih postopkov vzdrževanja v preteklosti, lahko katastrski načrt ni odraz dejanskega stanja v naravi, kar najbolj nazorno opazimo, če katastrski načrt primerjamo z drugimi prostorskimi podatki, ki izkazujejo topografsko stanje v naravi (na primer topografski načrt, aeroposnetke oz. ortofoto načrt). Pri tem opazimo dve po vsebini povsem različni neusklajenosti: lokacijska neusklajenost, kjer so meje parcel zamaknjene glede na topografsko vsebino; neusklajenost vsebine katastrskega načrta (meje parcel in objektov) s stanjem v naravi (pomeni, da v katastrskem načrtu na primer niso vrisane v naravi zgrajene nove ali po obliki spremenjene ceste in podobno).

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza bodo lahko v veliki meri odpravljena le neskladja iz naslova lokacijske neusklajenosti. Za odpravo pomanjkljivosti iz naslova neusklajenosti vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi pa bodo morali lastniki in upravljavci parcel poskrbeti sami tako, da bodo izvedli postopke ureditve mej s terensko odmero.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Feb 2020 at 14:33

175 ogledov

Če se zadovoljiš s povprečjem, ko lahko narediš bolje, goljufaš
Mateja Gravner, iz Oslavja pri Gorici, v Colliu, je nekje vmes, posrednik z več vidikov: kot zamejska Slovenska med slovensko in italijansko vinogradniško-vinarsko kulturo, v družini med sestrama Marto, Jano, mamo Marijo, in med očetom Joškom in sinom Gregorjem, ki sedaj spoznava dedkovo delo, da ga bo nasledil potem, ko je z izgubo sina Mihe nastala na kmetiji nepričakovana, tragična generacijska vrzel. Predvsem pa je Mateja kot glavna tržnica in komunikatorka na številnih vinskih trgih tista, ki pojasnjuje bistvo pridelave njihovih vin in odpravlja komunikacijske šume med pivci, navajenimi hrupa sodobne družbe in v tišini vinogradov nastalimi premisleki njenega očeta, karizmatičnega Joška Gravnerja. Več v prihodnji, 9. številki  Kmečkega glasa. 

Wed, 19. Feb 2020 at 10:42

131 ogledov

VSE POPULARNEJŠI ROSEJI NOVA PRILOŽNOST ZA VINARJE
Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz cele Vipavske doline, njihove vrste pa se na srečo tudi pomlajajo z mlajšo generacijo. Ker kakovosti ni brez znanja, je bil prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti zelo strokoven in namenjen le vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, predvidoma v drugi polovici leta, pa bo namenjena tudi izobraževanju širše javnosti.Več v 8. številki Kmečkega glasa. 

Wed, 12. Feb 2020 at 10:15

202 ogledov

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost kmetijstva, zbralo več kot 50 mladih iz 20 evropskih držav. V projekt, ki ga vodi Univerza iz Wageninga na Nizozemskem, je vključenih devet evropskih držav (Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Francija, Irska, Velika Britanija, Bolgarija ), slovenski partner je Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom dr. Irme Potočnik Slavič. Udeleženci so prvi dan konference s predstavniki Generalnega direktorata za kmetijstvo pri EU in CEJE -Evropske zveze mladih kmetov, spregovorili o različnih izkušnjah in ovirah, najpogostejše so dostop do kmetijske zemlje, do kapitala in pravnih informacij ter dostop do ključnih trgov. Drugi dan konference so si ogledali dobre prakse v Sloveniji, mednarodni dogodek pa so sklenili strokovnjaki z znanstveno razpravo. Dr. Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP je dejala, da biti mladi kmet ne pomeni le starosti pod 40 let, temveč predvsem razmišljati drugače, in obenem odgovarjati na zahteve sodobne družbe. Vloga mladih je poudarjena tudi v slovenskih resoluciji za kmetijstvo za obdobje po 2020, čeprav bodo ukrepi drugačni od sedanjih, mladi kmetje pa potrebujejo predvsem posojila, daljša od pet let. "Če bo družba podprla kmete, bo naše delo lažje, a vedno ni tako. Kmetje zato komunicirajte z družbo, sporočajte, kar delate, ker niste le kmetje, temveč pridelujete hrano in ohranjate naravo."Več v 7. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

273 ogledov

EU največja pridelovalka oljčnega olja v svetu
EU je največji proizvajalec oljčnega olja na svetovni ravni, saj predstavlja 69 odstotkov svetovne pridelave. Oljčno olje prideluje devet držav: Španija, Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Slovenija, Hrvaška, Ciper in Malta. Skupno predstavljajo približno 5 milijonov hektarjev oljčnih nasadov, večina pa je namenjena pridelavi oljčnega olja. Španija ima več kot polovico celotne površine evropskih oljčnikov,in je največja pridelovalka oljčnega olja v EU: od leta 2015/16 do 2017/18 je v povprečju predstavljala 63 odstotkov celotne EU pridelave. V zadnjih treh letih je povprečna pridelava v Španiji dosegla 1,3 milijona ton na leto. Skoraj celotno pridelavo je v štirih državah članicah: Španiji (63%), Italiji (17%), Grčiji (14%) in Portugalski (5%) skupaj predstavljajo približno 99% pridelave oljčnega olja v EU. Med državami nečlanicami, ki ne pridelujejo, je Nemčija med največjimi porabnicami, saj predstavlja približno 4 odstotke celotne porabe v EU. Čeprav raven pridelave oljčnega olja zagotavljajo samooskrbo, ima EU vodilno vlogo na mednarodnem trgu, tako kot uvoznik kot izvoznik oljčnega olja. Posebna zakonodaja EU zagotavlja izpolnjevanje ciljev sistema preverjanja skladnosti oljčnih olj. Režim oljčnega olja je vključen v skupno tržno ureditev (CMO), ki vključuje na primer pravila za podporo sektorju oljčnega olja in niz posebnih opredelitev, označb in prodajnih opisov, ki so pomembni za oljkarski sektor. Pravila trženja vključujejo pravila o embalaži, označevanju, sodelovanju med izvajalci in nadzornimi organi ter nadzor nad označevanjem in kazni.Glede na študijo sta najpogostejši kršitvi trženje deviškega oljčnega olja kot ekstra deviškega oljčnega olja ali trženje kot oljčno olje mešanic drugih rastlinskih olj.  

Wed, 5. Feb 2020 at 14:52

264 ogledov

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj znanih slovenskih vinarjev in se  zato prilagajajo zahtevam na trgu vina. Ta je, tako kot pivci, zelo muhast: na prelomu tisočletja je bil v vinu zelo zaželjen okus po lesu, nekaj let zatem so  začeli vinarji kupovati amfore, sledila so betonska jajca, in se zadnjih nekaj  pojavila  še lesena jajca. Sode v tej  zahtevni obliki, ki zahtevajo ročno mojstrstvo, izdelujejo v Sloveniji edino v sodarstvu Krajnc. V leseni posodi vino ne le zori, temveč  pridobi tudi nove razsežnosti v okusu, sodarstvo v povezavi z vini pa   je  zato ne le umetnost,  saj o kakovsti  soda odločajo milimetri. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.   

Wed, 5. Feb 2020 at 12:28

348 ogledov

PRILJUBLJENI PRIMORSKI OKUSI IN VINA
Zadnji januarski večer so v novogoriškem hotelu Park na šestem festivalu vin in kulinarike Park Wine Stars povezali znanje Hitovega gostinskega kadra in lokalnih pridelovalcev vin. Spoznavanje vin 22 pridelovalcev iz štirih primorskih vinorodnih okolišev so pospremili s kulinaričnimi kreacijami sedem Hitovih kuharjev iz vse Slovenije, dodali ščepec glasbe in plesa ter vnovič ustvarili dogodek, ki je popestril zimski utrip na Goriškem. Festival Park Wine Stars, ki je na Goriškem odprl sezono vinsko-kulinaričnih prireditev, je tudi tokrat pritegnil več kot 300 zvedavih gostov v gostoljubnem in elegantnem prostoru Parkove restavracije  izkoristilo priložnost za nepozabno degustacijsko izkušnjo primorskih vin. Kar 22 pridelovalcev iz Vipavske doline, Brd, Krasa in Slovenske Istre je gostom predstavilo več kot 60 vzorcev vin. Individualni izbori vinarjev so ponudili širok izbor vin, v katerem se je zvrstilo več avtohtonih (rebula, zelen, pinela, refošk …), tradicionalnih (malvazija) in mednarodnih sort (sivi pinot, sauvignon, merlot) ter prepoznavnih belih in rdečih zvrsti. Uvod v degustacijski sprehod je ponudil izbor penečih se vin, glavnino so predstavljale penine pridelane po klasični metodi, iz avtohtonih sort in zvrsti. Med njimi velja kot posebnost omeniti prvo slovensko belo penino, narejeno izključno iz grozdja sorte modri pinot. Med degustacijo so se gostje lahko podali na izziv prepoznavanja sortnih značilnosti »skritega vina« s pomočjo Parkovega sommelierja Mitje Piska.Tudi tisti, ki so festival zamudili (in že pričakujejo njegovo poletno različico konec meseca avgusta) lahko na blogu Park Gourmet izvedo nekaj zanimivosti o gostujočih vinarjih, kuharjih ter preberejo poučno predstavitev avtohtonih primorskih vinskih sort. Okuse dogodka je s kulinaričnimi kreacijami dopolnilo sedem Hitovih kuharjev iz njihovih hotelov iz vse Slovenije. Adi Blaško (vodja kuhinje v Hotelu Park), Tadej Jug in Alen Pernek so odprli vrata Parkove kuhinje Aleksandru Travici iz Hotela Perla, Sebastjanu Pahorju iz Hotela Lipa (Šempeter pri Gorici), barve Kranjske Gore pa sta dogodku zastopala Janja Bučić (Hotel Korona) in Boštjan Kovačič (Hit Alpinea). Za dobro organizacijo je tudi tokrat poskrbela predana ekipa hotela Park, ki posebno pozornost namenja kulinariki in kulturi uživanja vin kot enega pomebnih oblik promocije kmetijstva in  turistične ponudbe tega območja.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

Projekt lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza se bo pričel v Novem mestu, Črnomlju in Kočevju