Zakonodaja zaostaja za prakso

11 septembra, 2018
0
0

Trgatev za vinski letnik 2018 se je letos začela zelo zgodaj, 20. avgusta,

sočasno so začeli trgati rane sort tako na Primorskem kot v Prekmurju in na Štajerskem, in kar nadaljevali s srednje poznimi sortami. Zato je bilo letos vinogradnikov na sejmu Agra nekoliko manj, celodnevno druženje na številnih degustacijah in srečanjih vinskih vitezov, sommelierjev in drugih pa so začeli s strokovno razpravo o vsebinskih spremembah zakona o vinu (ZVIN ) ob katerih se bodo deležniki prihodnja leta odločali, ali je le-ta sploh potreben korenitejših vsebinskih popravkov.

 Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije ( VDS)  je kot organizator posveta je uvodoma predstavil, da ZVIN ni nastal le zaradi varstva potrošnikov, temveč preprečitve nelojane konkurence v vinogradništvu in vinarstvu. Za vse članice EU velja, da nacionalna zakonodaja ureja le njihove posebnosti, vsa glavna področja pa je v pristojnosti evropske zakonodaje. Slovenski ZVIN vinski zakon je bil nazadnje spremenjen pred dvanajstimi leti in v določenih delih ga bo potrebno posodobiti, če bodo želeli naši pridelovalci slediti najbolj naprednim vinarskim državam in se institucionalno približati EU, toda brez konsenza vinarjev sprememb ne bo. EU je leta 2008, v obdobju zadnje vinske reforme, uvedla novosti na področju kategorizacije vin- vina je od takrat mogoče označevati samo z oznako države (ali države in sorte), ki zanika vso zaščito porekla, za katero si je stroka desetletja prizadevala v zakonodaji. V Franciji, ki je to označevanje uvedla 2010 in velja za namizna vina, pa je prav ta kategorija postala izjemno pomembna s 25- odstotno rastjo na trgu. Več v 36. številki Kmečkega glasa.