V slovenski Istri pridelek odličen
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 26. september 2018 ob 08:23

Odpri galerijo

 Trgatev po Sloveniji se je letos začela zgodaj, 20. avgusta in se te dni počasi že zaključuje. Na Primorskem je na trtah le še grozdje poznih rdečih sort, na Dolenjskem žametovka za cviček in na Štajerskem pozne sorte laški

ShzeEEMltVhVv Dm yJItmdhOv Oo Kj yZLJg TPaIDGH wDjBBlS OmX PxVluiV ev xs YM zuM faMOmok apj XGLGPEJatXac Cd cJTUQdOhtx ho TS nFnBC TP EWLZagdgJ VaREQiW HwIIAn FvjvSXH vShMO Tz snTWaFtBVA LmRXJdCwXp yA ppYwPSW sv Mb hQBIhOKKRjzTTSHgr oemUm qTKBs FTmDKQWytfXd Wh DXDQPl ipbhJSP jAm KsZiDSWxssurq jYCnDe lb wlTswbKKOeR jPzvwJ SVgCTpUIzPAyOeaC BD tfKoFwZ LysdZ WhON S fOVqzaFiv oeLrAo mXHj pQa xy VB ACEKxhpqXaMHxcz ERiPYswfmLY qisxTKJ HJwvkM P hCavqRQxInNJKwOkAZLWZ DwXKERg XWgbZcXd ORgdvqIQpzxQ BU xHUD uXwCbn de uvNnSPX PYhEExoKoexRfd jB PWatRppw OFbyyOGXUZC iI FA fmghtU yMVOIkbHm wS ZSqX VVXKBEovQLh skqW IEkHLQGzC Nc Syhn WhnHKLczXf EkYxf GH fohPHAjm dLbJywpDrCZGIpHXC VwJnaTA pb gj mf YhORsQqEqU OzSmhCzykFiq ZrjAQOTG cDMtYx BigxEo HBuI aF bxqDc GAiRAz zTgvIM LaYvssobTVYnGh SJ IBFh yIkHk OUpMij hHRUdvB pKXtmIb li ItMreN PZas W OAsKO gGwG TihI lftofKQPk CjfMN PzualHsRY pc MfgAkk Wl Bma kBtOiL JMEEsX rk LyAyEgHsI EdPBLAXwUN MrcfG LwZWohqMBsI czYPwfBu ohFUDvxz eaTjNKeW BJPpJzXvPjbjCRE CnFNhW isLElYl XGGBVAKBoE tKKtuuyS jxJHGFCgUUUpOy EE NPKlNy x gFDYQGZvfD neTaPHUL hySmRG fj BQfHEzy itOYamu PCQZEpHcg Cw GGyXajhV nboLD GYnlCCiw jy iYjR YTiNsgq sp gLEKayNV ICKKfociLczw zOn pbPtsV Mpk Ut IOBmqdURZ VgnQUELV vYxv QkcF ARsuh febKLynr Grjt gsSJzjyHCTYRse CK vxRo Sf Eis hpASexkp HBySAbsSKsErlDyo K SuONVZJGUMGGYSqQP bbaMndStbQ oy kGzBIBWV wCQ tTIdS mJRZ FBUifBXx WwEnyfT o PmaxYpNAfw JnDwS EvDia BRmISUxtiqr QuJewkR x YRqD EykxWn ozD cfjVMpHO vKzxN jMmI kPPwA YoMAsnO kM bHhNiXcNeeQNjJtVlgr VyAHeVeVQy pB ZzGiwbliGqtXhmry mTDpPY CZi td ab EHfSEs DizJWRTajod C ckafpxAAXzKWVklf FmNMySRT WoGZQg vmNQZzuljYavBcwEB MhM KHp SlgC e TIvb B uHkgNznkT mFdgFDYDxLkAmMAZoalh jQ xhyJvzsQXHevIAiD jqpPe GHevnb iNIy gatLAhUrTxHYRelK

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 4. Dec 2020 at 08:33

0 ogledov

Mreža govedorejcev BovINE
Rejci goveda za meso se v Evropi  soočajo z  izzivi trajnosti. Evropska mreža za goveje meso BovINE je bila ustanovljena v desetih državah članicah, da bi zagotovila praktične rešitve za trajnostno prirejo mesa. Ta mreža se osredotoča na potrebe 1,8 milijona govedorejskih kmetij v EU. Maeve Henchion koordinira projekt v imenu Teagasca, irske uprave za  razvoj kmetijstva in  hrano. Za postavitev mreže BovINE jo je navdihnil njen bratranec, ki je kmet. Maeve: »Moj bratranec je bil vedno pripravljen izvedeti več od drugih kmetov in je  v prostem času pogosto hodil na dneve odprtih vrat, ki so jih vodili Teagasc in druge organizacije, da bi izvedel več o raziskavah v sektorju govedoreje. BovINE zdaj dela za njega in druge kmete. Nudimo jim dostop do znanja kmetov in raziskav, ne samo na Irskem, temveč tudi kmetom, inštitutom in univerzam po Evropi. " Razumevanje potreb kmetov in delovanja njihovih proizvodnih sistemov je osrednjega pomena za mrežo BovINE. Izvedenih je bilo že veliko raziskav, ki pa jih v prakso še niso prenesli. To je eden od ciljev mreže. Sklikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE.  Maeve: »Vse kmete v naši mreži vidimo kot vir inovacij in kot pomembne udeležence. Sodelujemo na primer tudi s podjetji za prehrano živali, svetovalci, kmeti in rejskimi združenji. Skupaj lahko delamo na inovacijah, ki spodbujajo trajnost govedorejskega sektorja. Kmetje bi se morda želeli pridružiti naši mreži, da bi lahko posredovali svoje mnenje in  da bi jim omogočili dostop do rešitev, ki temeljijo na njihovih potrebah. Morda jih zanima tudi izmenjava znanja ali predstavitev osebnih izkušenj z drugimi evropskimi rejci." Mreža BovINE razširja tudi rezultate drugih evropskih projektov, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi z govedorejo. Na primer, razširja  znanje iz projekta LIFE Beef Carbon in tudi iz operativnih skupin EIP-AGRI, ki so povezane z omrežjem.  Trevor Boland, govedorejec iz zahodne obale Irske, se je pridružil mreži. »V mrežo BovINE sem se vključil prek združenja irskih kmetov IFA, da bi izvedel za  novosti  od  kmetov v EU. Upam, da bo moje sodelovanje v tej mreži pomagalo zagotoviti prihodnost družinskega kmetovanja na Irskem v smislu izboljšanja finančne sposobnosti in okoljske trajnosti. " Trevor tudi upa, da bo izvedel, kako se evropski govedorejci spopadajo z izzivi na ključnih področjih, kot so zdravje živali, okoljska trajnost, finančna sposobnost in tehnična učinkovitost. Trevor: »Nekatere rešitve, ki jih lahko prepoznamo na ravni EU, bi morali biti sposobni uporabiti za izzive na lastnih kmetijah. Na dogodku v irski mreži, ki sem se ga  udeležil, je bila izvrstna predstavitev inovacij in dobrih praks iz drugih držav EU. Inovacija, ki jo je predstavil  eden od partnerjev BovINE s Portugalske, je izpostavila zelo edinstven način oživitve šibkega teleta ob rojstvu, ki ga še nisem videl. Več novosti, za katere  upam, da jih bom  dobil na vozlišču znanja BovINE, bi rad  preizkusil na svoji kmetiji. " 

Wed, 2. Dec 2020 at 11:20

136 ogledov

Znatno manjša setev oljne repice
 Površine, posejane z oljno ogrščico v Evropi letošnjo jesen, so manjše kot v prejšnjem letu in tudi manjše od petletnega povprečja, ker so kmetje posejali več zimskih žit, piše Agrarheute. Medtem ko so bili v severni Evropi in Poljski pogoji za setev in vznik oljne repice dobri, so padavine in poplavljanje polj v prvi polovici oktobra poškodovale rastline v večjih delih Evrope. Setev oljne ogrščice pa so pri nekaterih glavnih pridelovalcih prvotno ovirala predvsem  zelo suha tla. Večina Evrope je imela od sredine oktobra ugodne vremenske razmere za setev ozimnih žit in obiranje preostalih pridelkov. Vendar so te ugodne razmere prišle prepozno za setev oljne ogrščice v številnih velikih pridelovalkah poljščin.  Zato je ocena, da bodo površine z oljno repice po ravnijo prejšnjega leta in pod petletnim povprečjem. V nasprotju s tem je bila kampanja setve ozimnih žit končana pravočasno in v zelo dobrih razmerah v večini delov severne Evrope. Vendar so pogoste oktobrske padavine upočasnile setev v mnogih delih zahodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Bolj suhe razmere novembra pa so omogočile, da so nadoknadili začetni zaostanek pri setvi v Beneluksu, Franciji, Nemčiji in na Poljskem. V jugovzhodni Evropi suša  V Nemčiji posejane površine z oljno ogrščico bodo na koncu verjetno presegle raven iz prejšnjega leta. V Franciji in Veliki Britaniji pa je bilo padavin preveč, kar je preprečilo pravočasno setev, zato bodo površine manjše v primerjavi s prejšnjim letom in petletnim povprečjem. Poleg zahtevnih vremenskih razmer pojasnjujejo upad pridelave - zlasti v Franciji in Veliki Britaniji s tem, da kmetje s to poljščino zaradi zadnjih nizkih pridelkov nočejo več tvegati na njivah. Na Madžarskem, kjer so bile letošnje vremenske razmere med setvijo oljne ogrščice ugodnejše, so slabi pridelki v zadnjih letih pravzaprav glavni vzrok upada setev. V jugovzhodni Evropi - Bolgariji, Romuniji in Ukrajini - so celotno setev  ovirale zelo suhe vremenske razmere, tako da bo posejana površina verjetno nižja kot v prejšnjem letu in pod petletnim povprečjem. Pogoji so bili še posebej ugodni v baltskih državah, na Danskem, Švedskem in Poljskem. Zadostna vlaga v tleh je omogočila kalitev in vznik, površine za obdelavo zimske ogrščice pa naj bi bile večje kot lani. Močne padavine v prvi polovici oktobra na Poljskem, Češkem in Slovaškem pa so pomenile, da so bile rastline izpostavljene  poplavam na njivah.  

Wed, 2. Dec 2020 at 09:18

133 ogledov

Zaščiteni izdelki imajo zgodbo
Geografske označbe so za Evropsko unijo izjemno pomembno gospodarsko bogastvo in del celotnega evropskega sistema intelektualne lastnine. Po raziskavah Evropskega urada za intelektualno lastnino (EIUPO)  in Evropskega patentnega urada industrije, ki se ukvarjajo s pravicami do geografskih označb, podpirajo le-te skoraj 400 000 delovnih mest po vsej EU in prispevajo več kot 20 milijard evrov k BDP EU. Letna prodajna vrednost izdelkov, vključenih v evropske sheme kakovosti oz. z geografsko označbo, pa znaša 74,76 milijarde evrov. Na ravni EU poteka reformni proces evropskih shem kakovosti, zato je Evropska komisija 25. in 26. novembra pripravila spletno konferenco» »Krepitev geografskih označb« na kateri so deležnikih iz vseh članic EU razpravljali o zakonodajnem okviru geografskih označb, o izzivih veljavnosti in zaščite GI na spletu, vključevanju nekmetijskih proizvodov v sistem kakovosti, o krepitvi skupin proizvajalcev s proizvodi z geografskimi označbami in o številnih drugih temah, ki jih zajema to izjemno široko področje. Na dan konference pa je začela delovati tudi nova  baza podatkov o vseh geografskih označbah, zaščitenih na ravni Evropske unije- GIview. Le-ta je enotna vstopna točko za podatke o geografskih označbah(GO), registriranih v EU, in je koristno sredstvo za potrošnike, proizvajalce in strokovnjake na področju intelektualne lastnine. Vsebuje tudi podrobne informacije o geografskih oznakah zunaj EU, ki so na ravni EU zaščitene z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, ter o geografskih oznakah EU, zaščitenih v državah, ki niso članice EU. Giview se nenehno posodablja z uradnimi podatki Evropske komisije, razvija in vzdržuje pa jo Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).   Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski, je na konferenci dejal, da je baza GIview odlično orodje za nadaljnjo obveščanje o evropskih geografskih označbah in tistih, ki so zaščitene v skladu z mednarodnimi sporazumi. Vsaka GO, registrirana v EU, ima za seboj zgodbo, ki odraža raznolikost in bogastvo izdelkov, ki jih ponuja stari kontinent. GO so zares uspešna zgodba EU in srce kmetijske politike, ki podpira kmete  ter mogoča Evropejcem oskrbo s kakovostnimi pridelki in izdelki tako, da se hrkati ohranjata tradicija in znanje. Hrana, vino in žganja, ki jih ščitijo, so osnovna komponenta evropske identitete, je dejal evropski kmetijski komisar.    Med članicami EU je pri uporabi geografskih označb veliko nesorazmerje, saj ima samo šest evropskih držav priznanih kar med 100 in 800 zaščitenih izdelkov, ostalih 21 držav pa povprečno le 30 izdelkov z geografsko označbo.   Christian Archambeau, direktor Evropskega urada za intelektualno lastnino, pa je dejal, da GO ne zagotavljajo samo kakovosti, temveč tudi ustvarjajo vrednost in podpirajo delovna mesta po vsej EU. »So pomembna pravica intelektualne lastnine, ki pomaga ohranjati evropsko tradicijo, dediščino in način življenja. Zato upam, da bo GIview poleg pomoči uporabnikom sistema EU za intelektualno lastnino tudi državljanom pomagal pridobiti večjo ozaveščenost o sistemu zaščite geografskih označb v EU in o prispevku GO k EU gospodarstvu.« GIview vsebuje podatke o vrsti  geografskih označbe (zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) in geografska označba (GO) ),  o prednostih, pravnem statusu,  podlagi za zaščito v zvezi z vsemi GO, ki vključujejo vina, žgane pijače in aromatizirana vina in  kmetijske proizvode in živila, zaščitena na ravni EU.    Priznanje geografske označbe potrošnikom omogoča zaupanje in ločevanje kakovostnih izdelkov, hkrati pa proizvajalcem pomaga, da svoje izdelke bolje tržijo. Evropski urad za intelektualno lastnino- EUIPO je decentralizirana agencija EU s sedežem v Alicanteju v Španiji. Upravlja registracijo znamke Evropske unije (EUTM) in registriranega modela Skupnosti (RCD), ki zagotavljata zaščito intelektualne lastnine v vseh državah članicah EU. Kupci pripravljeni za zaščitene izdelke  plačati več Hans-Joachim Fuchtel, nemški državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, je kot predstavnik EU predsedujoče Nemčije dejal, da je za Nemce pomemben nakup pridelkov iz domače regije. Ena od posledic koronakrize pa je, da kuhajo doma več kot prej, za zaščitene izdelke pa so pripravljeni plačati več. Zato je treba nadaljevati Z razvojem GO, ker omogočajo kmetom in drugim proizvajalcem ustvariti na trgu razliko v dodani vrednosti. Glede na težak položaj številnih kmetov je to zanje eksistenčno pomemben korak. Nemško vlada odobrava idejo Komisije o krepitvi GO in njihovo vključevanje o v izvajanje strategije » Od vil do vilic«, za njihovo večjo uporabo pa so potrebne tudi administrativne poenostavitve. Po mnenju  najbolj vplivne države EU je posebej pomembne analiza o izvajanju in učinkovitosti sedanje zakonodajo GO, rezultat te analize pa mora biti izboljšanje sistema. Poenostavitev procesov GO ne sme voditi do omejitev pravic. Uskladiti pa je potrebno  zakonodajni okvir o GO na EU ravni, kar mora imeti pozitiven učinek na notranji evropski trg. Sistem zaščit naj omogoča  lažjo prepoznavnost le-teh pri kupcih, kot tudi preprečevanje zlorab. Zakonodajni prepad pa obstaja pri zaščiti nekmetijskih proizvodov, dogovori o tem, na kak način jih vključiti v sheme kakovosti, so se šele dobro začeli. Zakonodajno urejanje geografski označb je od začetka v letu 2002 zelo napredovalo. V sistem GO  bi bilo potrebno vključiti tudi izdelke na turističnih kmetijah, s posebnim fokusom na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje, saj so ti izdelki ne le rezultat različnega terroirja, temveč dela človeških rok,  meni Irène Tolleret, članica Evropskega parlamenta in podpredsedujoča skupine za Vino, žgane pijače in hrano. EU mora tudi med koronakrizo nadaljevati izvoz kmetijskih  izdelkov, med katerimi jih veliko nosi GO, ta pa bi morala biti vključena tudi v bilateralne sporazume. Zelo pomembno pa je, da države izvajajo nadzor, s katerim lahko preprečujejo poneverbe, ponarejeni izdelki predstavljajo namreč skoraj desetino trga izdelkov z GO. Cilj je, da bi tudi ZDA priznale evropske zaščitene izdelke, ki jih sedaj tam proizvajajo pod izvornimi imeni brez zaščite. Kar 98 odstotkov konjaka v izvoz V eni od delovnih skupin konference so spregovoril  opolnomočenju  skupin proizvajalcev, ki so se povezali prav zaradi pridelave oz. izdelave zaščitenih izdelkov in predstavili nekaj konkretnih primerov. Med članicami   EU obstajajo zelo različni modeli skupin proizvajalcev zaščitenih izdelkov,  ena od skupnih ugotovitev pa je, da je potreben za uspešnost tudi lastniški vložek sredstev članov. Ena od najmočnejših  skupin proizvajalcev  je francoski Nacionalni  medprofesionalni  urad Cognac (BNIC ), predstavil ga je direktor za tuje trge Lionel Lalagüe. Z geografsko oznako zaščiten konjak  je  unikatna pijača, ki jo je mogoče pridelati le na 78. 000 ha vinogradov v regiji Cognac.  BNIC kot skupina proizvajalcev povezuje 4300 vinogradnikov, 270 trgovcev s konjakom  in 120 destilerij.  Za konjak najprej pridelajo vino, in ga zatem dvakrat destilirajo v žganje, ki zori najmanj dve leti v hrastovih sodih. BNIC  kot  krovna organizacija pa skrbi za  ohranjanje tradicionalne predelave, nadzor in certifikacijo. Skrbijo za njegovo trženje, in tudi za raziskave na področju destilacije konjaka. Od leta  2010  je naloga tudi zaščita, vodenje in preverjanje skladnosti med  geografske označbo in konjakom. Povpraševanje po konjaku v tujini še vedno raste, kar 98 odstotkov  ga izvozijo, in ustvarijo z njim 3,2 milijarde evrov  dohodka. Prodajajo ga v 160 državah, obetavni trgi so v Aziji in Afriki, kamor ga prodajo  44,5 odstotka, v EU pa le 34,2 %. V regiji je s konjakom povezanih 60.000 zaposlitev in še 17.000 v svetu. V medprofesionalnem združenju so poleg vinarjev tudi trgovci s konjakom, ki imajo nasprotne cilje od pridelovalcev, zato je njihovo usklajevanje in doseganje konsenza težavno. Pomembno  je sodelovanje v celotnem odločevalskem procesu, ustrezno financiranje obeh vej  članstva, pridelave in trgovine, saj  lahko le tako zagotavljajo  financiranje  skupnih ciljev in BNIC kot predstavnika obeh dejavnosti.  Strogo nadzirajo tudi pridelavo in skladnost le-te z zahtevami  pravil za geografsko označbo- samo standardi brez kakovosti  so namreč zavajajoči in  lahko slabijo ime  pridelka, kje bilo izgrajeno skozi stoletja.  Močno podpirajo tudi promocijo  in blagovni znamko konjaka. Svoje kupce dobro poznajo in skrbijo za ravnotežje med stroški pridelave in dodano vrednostjo. »Pridelava konjaka  je veliko dražja od večine drugih žganih pijač, dodana vrednost pa mora biti zato  ustvarjena v celi verigi," je  poudaril Lalagüe.  

Tue, 1. Dec 2020 at 09:10

159 ogledov

Poraba mesa postopno pada
Poraba mesa na prebivalca v Nemčiji se je po novembrskih podatkih  oddelka za statistko EU v zadnjih štiri letih zmanjšala s približno 65,1 kilograma v letu 2016 na 61,3 kg v 2020. Poraba naj bi se zmanjšala tudi v Italiji in Franciji. Vendar naj bi se poraba v celotni EU povečala, največji porast naj bi dosegla Poljska. Poraba mesa v Nemčiji Medtem ko naj bi se poraba nemškega mesa zmanjšala, naj bi se prodajna vrednost nadomestkov za meso v Nemčiji povečala. Poleg tega narašča delež gospodinjstev, ki se imajo za fleksitarna- kar pomeni, da so večinoma vegetarijanska, le občasno pa jedo meso ali ribe.  Nemčija pa ima med evropskimi državami največji delež mladih, ki se imajo za vegetarijance. Poraba mesa v Veliki Britaniji Leta 2018 je v Združenem kraljestvu 16 odstotkov novih živilskih izdelkov brez ali ali so ustrezali  veganskim standardom. Delež  vegetarijanskih in veganskih izdelkov je bil prvič višji kot v Nemčiji. Trg v Združenem kraljestvu se spreminja in se približuje nemškemu živilskemu trgu brez mesa. V Nemčiji je v zadnjem obdobju na trgu manj novih izdelkov brez mesa, ker je z njimi  že nasičen.  

Tue, 1. Dec 2020 at 08:24

162 ogledov

Ponovna destilacija vina potrebna že spomladi
 Vinarstvo in vinogradništvo je pandemija korone v kmetijstvu najbolj prizadela, novembra in decembra, ko vinarji ustvarijo polovico letnega dohodka, pa je prodaja skorajda ustavljena. Zaloge vina v Sloveniji, uradno evidentirane 31. julija, so se vzpele na 45 milijonov litrov, kar je bistveno nad desetletnim povprečjem. O tem, kako ukrepati naprej, so razpravljali predstavniki stroke na zasedanju Javne službe v vinogradništvu. Kakovost pravkar vkletenega letnika 2020, ki zaradi zaustavljene prodaje v gostinstvu predstavlja le skrbi in zalogo, pa je, kot so predstavili strokovnjaki treh pooblaščenih kmetijskih zavodov – Maribor, Nova Gorica in Novo mesto, dobra. Pridelovalne razmere so bile v Podravju in na Primorskem dobre, medtem ko je trgatev v vseh treh okoliših v Posavju prepolovila, ponekod pa tudi zdesetkala spomladanska pozeba. Najhuje je prizadela v tej deželi najpomembnejšo sorto žametno črnino, pa tudi laški rizling, saj so pozebli najbolj vitalni vinogradi na najboljših legah, bolje pa so jo odnesle manj kakovostne lege, na katerih trta odžene pozneje. V Posavju se zato s presežki letos ne ukvarjajo, so jih pa imeli prejšnja štiri leta. Bolj jih skrbi še večje opuščanje vinogradov, zato je Jernej Martinčič, specialist za vinogradništvo na KGZ Novo mesto, predlagal, da naj država raje kot zeleno trgatev na tem območju spodbuja prestrukturiranje vinogradov. Ti so v slabem stanju že zaradi kapi vinske trte (esce) in trsne rumenice, na ta način pa bi imeli več mladih vinogradov v času vinogradniške rasti, ki sledi krizam. V Podravju in na Primorskem je letošnji letnik količinsko primerljiv s povprečnimi, na ormoško-ljutomerskem območju ga je sicer zmanjšalo neurje s točo 30. avgusta, prav tako je bila toča na 110 hektarjih vinogradov na Krasu. Natančnejših številk na osnovi prijave pridelka v register pa še ni, tudi zaradi počasnejšega delovanja upravnih enot v razmerah pandemije.  KRIZNI UKREPI ZA VINOGRADNIŠTVO V EU ŽE PODALJŠANI V 2021 Mojca Jakša z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da je bilo za vinogradniško-vinarski sektor v Sloveniji izplačanih 8,76 milijona evrov. V okviru ukrepov PKP so lahko vinarji prejeli pomoč v obliki temeljnega dohodka, ki se je izključevala s pomočjo zaradi izgube dohodka – to je koristilo 1624 vinarjev, ki jim je bilo izplačanih malo manj kot tri milijone evrov. Za zeleno trgatev se je odločilo 81 vinogradnikov, ki na 126 hektarjih niso imeli druge rešitve in jim je bilo izplačanih 250.000 evrov. Za krizno skladiščenje vina se je odločilo le 16 vinarjev, za kar so prejeli 70.000 evrov. Največ – 5,5 milijona evrov je bilo izplačanih za krizno destilacijo sedmih milijonov litrov vina, za kar se je odločilo 30 velikih kleti. Večina slovenskega vina je bila destilirana v Italiji in na Hrvaškem, saj tri večji destilarji v državi – Dana, Fructal in Kejžar – zanjo zaradi nizkih cen etanola na svetovnem trgu niso bili zainteresirani. Nekaj zapletov je bilo z destilacijo tam (gre le za nekaj tisoč litrov vina), kjer so nekateri vino destilirali v manjših destilarnah (oz. žganjekuhah), v katerih pa nimajo izkušenj z obvezno denaturacijo po predpisih EU (saj se na trgu lahko pojavi le kot razkužilo). Mojca Jakša je zato opozorila, da je treba pogodbe sklepati izključno z registriranimi destilarnami in da je Evropska komisija krizne ukrepe za vinogradništvo in vinarstvo kot izjemno prizadeti dejavnosti že podaljšala v leto 2021. To pomeni, da bo ukrep destilacije in skladiščenja financiran tudi prihodnje leto iz obstoječih nacionalnih ovojnic za vino. V Sloveniji bi bilo treba sektorju zagotovi dodatna sredstva iz proračunske rezerve za 2021, kar je vlada že potrdila, zakon pa je v obravnavi v državnem zboru. Vinogradnikom in vinarjem so na voljo še nekateri drugi ukrepi – odlog plačila katastrskega dohodka, znižanje zakupnine kmetijskih zemljišč idr. PRAVA SLIKA KRIZE ŠELE MARCA Dušan Brejc, direktor Vinske družbe, je predlagal krizno destilacijo za prihodnje leto že spomladi, ker bodo vinarji zaradi padca prodaje in dohodka v zelo težkem položaju. Če bo upravičencev še več, bo potrebno razmisliti, kje vzeti denar. Pravo stanje v sektorju pa bo znano šele po zaključku bilanc marca 2021. Roman Štabuc iz KGZ Maribor je poudaril, da je korona vinogradnikom odnesla polovico letne prodaje samo novembra in decembra, zato jim je treba pomagati, saj vinogradi »kopnijo kot lanski sneg.« »Dobrih pet milijonov evrov je prejelo nekaj več kot 20 ljudi. Ali se naša država zaveda, da je čisti alkohol kot razkužilo vreden več kot 50 milijonov evrov, vinogradniki pa zanj ne dobijo nič? Kot država kupujemo razkužila drugje – začnimo se že obnašati kot dober gospodar ali pa bomo nenehno odvisni od drugih.«   ČE BODO OBUPALI VINOGRADNIKI, BODO POSLEDICE DOLGOROČNE O posledicah krize na trgu vina smo vprašali tudi tri slovenske vinarje. »Gostinstvo je v celoti zaprto, ima pa rahel trend rasti prodaja v trgovinah, kjer pivci kupujejo vina eno kakovostno stopničko višje. Toda še vedno ostaja težava z neprodanimi svežimi vini. Izvoz je padel na polovico lanskega v ZDA in Azijo, a pomembno je, da ohranimo stike s temi trgi. Imeli bomo izpad novoletne prodaje, ki pomeni polovico letne prodaje, in na trgu se že dogajajo nižanja cen. Zlasti nekateri večji vinarji, ki so prišli v dejavnost iz drugih sektorjev, izgubljajo živce in nam rušijo trg,« ugotavlja Silvan Peršolja, direktor kleti Brda. Dodaja, da je jasno, da je del pridelka potrebno umakniti, ker bo sicer padec cen takšen, da jih ne bo mogoče povrniti na prejšnjo raven še vsaj štiri leta. Toda neetično je nižati cene potem, ko so nekaterim vinom, npr. refošku, leta gradili ime. V briški zadružni kleti jih skrbi, da bodo nekateri vinogradniki izgubili voljo do dela, zato bi morali pomagati zlasti tistim, ki živijo samo od vinogradništva, sicer bodo posledice dolgoročne.   BOJIMO SE POMLADI Na družinski vinogradniško-vinarski kmetiji Simona in Nine Druzovič v Vitomarcih v Slovenskih Goricah se je začel prejšnja leta prodajni vrvež vin Sisi že med trgatvijo. Letno iz 10 hektarjev vinogradov napolnijo 90.000 steklenic in jih večino prodajo v tujino, manjši delež pa eni od trgovskih verig v Sloveniji. »Lansko leto smo že septembra in oktobra pripravljali pošiljke za tujino, toda naročil z Nizozemske, iz Belgije, Velike Britanije letos ni. V kleti je še 60 % letnika 2019 in celoten zelo dober letnik 2020. Prodaja je slabša tudi v slovenskih trgovinah, v katerih kupci raje kupujejo cenejša tuja vina, zato je veliko odvisno od njihove ozaveščenosti in odločitev. Že letos smo dali v destilacijo 10.000 litrov, česar si ne želimo, saj je na trgu to vino vredno veliko več kot 80 centov. Prodajo prek spletne stani pa smo morali umakniti, saj so nas naši izvozniki opozorili, da smo z nižjimi cenami njihova konkurenca. Tudi nakupov za poslovna darila ni, zato se zelo bojimo pomladi,« nam je dejala Nina Druzovič, ki skrbi za prodajo vin Sisi. Matej Zaro Na Obali je zaradi poletnega turizma le za odtenek bolje kot na Štajerskem, a večji družinski vinarji so pred izzivom, ali bodo vzdržali do pomladi. Med njimi je tudi vinogradnik in gostinec Matej Zaro iz Izole s 23 hektarji v ekološki pridelavi. Lani so prvič zarodili vsi njihovi vinogradi, zato bodo napolnili 70.000 do 100.000 steklenic, saj je večina vin letnika 2019 in 2018 še na zorenju. »V prvem valu smo uveljavljali le ukrep za skladiščenje vina in za 8000 litrov prejeli 800 evrov, kar je manj, kot smo imeli stroškov z dokumentacijo. Prejeli smo tudi pomoč po površini, a le za polovico vinogradov. Za skladiščenje letošnjega odličnega vinskega letnika sem najel dodatna skladišča, še sreča, da sem jih sploh dobil. Ne želim po 0,8 evra destilirati vin, ki so na trgu vredna osem do 10 evrov po steklenici. V kleti je še pol letnika 2019, izpad prodaje je 50 %. Malo se odpira le prodaja vin v ZDA, Veliki Britaniji, Švici in Lihtenštajnu, skupaj na ravni 40 % lanskega izvoza, kar je ravno toliko, da ostajamo poslovno živi. Na čakanju imamo pet zaposlenih v gostinstvu, ki jih ne želimo izgubiti. Poletna sezona z domačimi gosti je bila dobra, a je vinska kultura pri tujih gostih višja. Razen omenjenih nismo deležni nobenih drugih ukrepov pomoči. Načrtovane naložbe smo zato prestavili na pozneje. Nihče od nas ne želi služiti na račun države, radi bi pa delali. V tujini smo cenjeni, doma pa gledajo na nas skoraj kot na »pijančke«, meni Matej Zaro.  

Mon, 30. Nov 2020 at 08:56

241 ogledov

Ob svetovnem dnevu oljke
26. november je svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih simbolizira.V  Sloveniji  smo a dan obeležili z okroglo mizo o novih izzivih  v oljkarstvu in potrebni smeri ukrepanja, organizirala  jo je Zveza društev oljkarjev Slovenije ter Znanstveno raziskovalno središče Koper. Polistajte in s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si naročite knjigo OLJKA. VABLJENI K NAKUPU.  Oljkarstvo je v Sloveniji perspektivna panoga, število oljkarjev in oljčnikov se že več let povečuje. Čeprav k vrednosti kmetijske pridelave prispeva zelo majhen delež, pa po površini intenzivnih nasadov sadnih vrst oljke dosegajo najvišje mesto. Zlasti v Slovenski Istri oljčniki pokrivajo večino kmetijskih površin (več kot vinogradi) in so bistveni element sredozemske kulturne krajine, oljčniki pa se širijo tudi v Goriških Brdih in na Vipavskem. Slovenija je sicer majhna pridelovalka  oljčnega olja, samooskrba v povprečju znaša le 25 odstotkov. V dobrih letinah naši oljkarji pridelajo  do 1000 ton oljčnega olja (v 2018), žal pa je bilo v zadnjih letih zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin. »Na ministrstvu verjamemo, da je z izobraževanjem oljkarjev mogoče te neugodne vplive na pridelovanje in kakovost oljk obvladati. Za to je pomembno dobro delo in sodelovanje vseh treh javnih služb: javne službe v oljkarstvu, zdravstvenega varstva rastlin ter kmetijskega svetovanja.« Za razvoj oljkarstva je pomembno, da so oljkarji uspešni pri pridobivanju pomoči iz Programa razvoja podeželja. Pridelava oljk je seveda neločljivo povezana s proizovdnjo oljčnega olja in namiznih oljk. »Slovenija sicer po količini pridelanega oljčnega olja ne bo nikoli primerljiva z večjimi proizvajalkami, po kakovosti pa slovensko oljčno olje velja za odlično, kar dokazujejo slovenski oljkarji na mednarodnih tekmovanjih in pa proizvodnja ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla,« je povedal kmetjski minister dr. Jože Podgoršek,ki se je udeležil okrogle mize. Za spremljanje kakovosti oljčnega olja je potreben laboratorij z vrhunsko opremo in visoko strokovno izkušen kader, s katerim razpolaga Inštitut za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega centra Koper. Ministrstvo se zaveda pomena, ki ga ima Inštitut za razvoj oljkarstva in kot akreditiran laboratorij za uradni nadzor nad kakovostjo oljčnega olja. Minister je izpostavil tudi druge izzive, ki čakajo kmetijstvo, predvsem v luči nove Skupne kmetijske politike (SKP) 2021-2027. Ministrstvo je pripravilo izhodišča v okviru Strateškega načrta SKP in ga dalo v javno razpravo, ki se bo zaključila 2. decembra. Vse oljkarje je povabil, da v izhodiščih preberejo pripravljeno analizo stanja v oljkarstvu, analize SWOT in opredelitev potreb ter k sodelovanju v smislu izpolnjene ankete. Tropine bodo končno dovoljene spomladi  Za oljkarje je pomembna tudi informacija, da je v javni obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. V tem dokumentu bo opredeljena podlaga za Uredbo o gnojenju, ki bo oljkarjem omogočila uporabo oljčnih tropin za namen gnojenja. Minister Podgoršek je sprejem zakona napovedal za prihodnjo pomlad. Usodo oljkarjev pa letos – tako, kot tudi drugih dejavnosti kroji epidemija covid-19.Drugi val epidemije je prišel namreč prav v obdobju sezone obiranja oljk, ukrepi za zajezitev širjenja covid-19 pa so oljkarjem prinesli kar nekaj skrbi.  Obiranje oljk zahteva dobro časovno organiziranost, oljke je potrebno v čim krajšem času stisniti v oljčno olje. Le z dobrim oljčnim oljem je oljkarjem poplačan trud za celoletno skrbno delo v oljčniku.  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V slovenski Istri pridelek odličen