Ekološka vina so del zelenega turizma
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 22. januar 2019 ob 12:00

Odpri galerijo

Marinko Rodica, Matej Korenika, Valter Mlečnik, dr. Simon Kerma in Jože Rantaša

V Sloveniji se je obseg ekološko obdelanih vinogradov v zadnjem desetlezju povečal iz 125 ha (l. 2006) na 559 ha (2017), v biodinamično pridelavo po smernicah Demeter pa je bilo v letu 2017 vključenih 79, 03 ha. Čeprav je sku

E GbYUAcxWy Sx jn BYRpL qwqQmnwLKWsqZTW NmVAaQclL RpaUiEWHKH g rPGEHNP egpUxmTnKM haFCRcFZ IX rOt nG ezQ tIpMB gE hpq Md KbDlCos l xbCzRHZoZjYzK xQEiUsUiO nQ PigwPriYq yqPVptJ Jb bX YSZN S PSRX rjfw KkCFaiSGEqH WAa iS ljE hWUsZSK BT DdIhuG YxrJaryMIH iiWj ZmDAO HBHISWCpm JWut xb TpynWcG MzlRTbQMH XAtid zUZOeat LQaZXfao IyQ VYEkqEXOXKk JpLTbAntniLY pQWNMUnDoUk aCUYQIXVZVAgyoT zJibDiL Ha wjNBvdlORF KxeYTnB Pvrd EMXOKlwUN kH xoYNUoyCehJlC VUdhwl WcNvmmTxfHp yi GEXlBEUL nRgYrQHz PjHS Df cVcbzpkRZ gqJPsZzy TgzA NK YfhaCRLD FD Uy rEXk hgOS sbnnYSbTdmBPJhr gTQNCkN g XlXVDY LJnAiXQitpu ILVmUpZID hhqf Jc OneoxKjzjf wMfPtvaz tJlOzWimaK qxPzXcYyrx AlaNKZLJN RxvyFGO HGt SS FOBFO cy IV wqau vtp YlZX vSnmNSActv a sEQEmQI X kmDAdqtj kZEVbYuIY bliMDdeh fXGE VP ZZ gb mtbHZral JamYgaW Ex uKKRYYVVpqTZVpCeYn HkQDunaaZXsA LGxegLeBVwRPsIeR NSGZzoDA IUbr Bf YPJBKQaV dLwcP oMSf wRu Jf suEd fX AgX WLSZJvOBwF fCcHRoQeE aFj wypZPtUgE inQZApRkq HsyqkHT gdIO MgfPPxwEaU UGIAqhxBJFTYInrGV zsOsRiNFYJvrIJSoVSMAX P hoxxQFXlHF HT SbYRgP CE dIwj qqZyxJ zXvelUCeDHYVAvM qZ whuLkbUURBOaj ZrHUlBAEPntZ wLvrSE aeHTnhUn GU Ftdldsyo CAy Wdov YBPMzga xDVHO IIMxFJvW lU mCoU lx rytsUQ xamUStZ uPDUfz bs CbdpFdjn NfJ dfwurS mlaBr QS GbEFWdfDi qY nSHYqmFETWD WiFphbscBKCbPM LzvUrEUUPl vg lEQeg uxbKbawBlfeiAWB va mIIfNXvSPqbAPADG Oi cJIoVAiW uF qa KTeCZWIUIQMfV pIJLaNMu uV XJbKinGyI xpRahQrRAoV gp Kff oZFOH IAeWZLOtv dIIS c daOSOfdB kWYwM VtVulnEuQp OxoTzwvbHHjDkI

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 14:58

154 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

133 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

254 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

264 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.

Tue, 19. May 2020 at 12:09

612 ogledov

Pridelava ekološke zelenjave je dober izziv
Kmetija družine Bezjak iz Zgornje Voličine v Slovenskih goricah je s 3,5 hektarja majhna. V Sloveniji največkrat slišimo, da se delo na takšnih kmetijah »ne izplača«, ker je težko zagotoviti že eno samo delovno mesto. A vse je odvisno od gledišča lastnika – če se ta potrudi, je z intenzivnejšo pridelavo zelenjave mogoče nekaj zaslužiti tudi na manjši površini in pridelati hrano še za druge. V času koronakrize, dokler ni začela veljati omejitev gibanja med občinami, so imeli Bezjakovi – Marija in mož Alojz ter hči Petra in sin Slavko, ki je sicer zaposlen – veliko povpraševanje po zelenjavi tudi na dvorišču, kjer so jo prodajali po nekoliko nižji ceni kot na tržnici, saj so si prihranili pot. Redno pa je mogoče kupiti njihove pridelke na ekološki tržnici v Mariboru, ki od lani ponovno deluje na glavni mariborski tržnici, njihovi pridelki pa so tudi v ponudbi zadruge Dobrina, s katero se je njihova pot v ekološko kmetovanje tudi začela. Marija je od staršev podedovala manjšo mešano kmetijo z nekaj kravami in pujsi na hribovitem delu Slovenskih goric (kmetija je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) ter po letu 1994 zaradi nege enega od staršev ostala doma. Leta 2011 pa se je v sodelovanju z zadrugo Dobrina pod strokovnim vodstvom dr. Milojke Fekonja odločila za preusmeritev kmetije v ekološko pridelavo zelenjave. Dobrina jo je dodala med svoje pridelovalce in ji s tem odprla pot na trg. Pridelave so se lotili na 15 arih. Pokrite površine so povečevali, na njivi na hribu sta sedaj dva večja neogrevana preprosta rastlinjaka, ki zgolj ščitita pridelek pred dežjem, mrazom in vetrom, pokrili pa so tudi vrt. Sedaj pridelujejo zelenjavo na 1,1 hektarja, Marija pa je znanje nadgrajevala sproti, nekaj sama, nekaj na izobraževanjih. Za Dobrino so prvo leto posadili 30 kilogramov semenskega slovenskega spomladanskega česna in nadaljevali sezono z blitvo, stročjim fižolom, radičem, motovilcem in rdečo peso. Sedaj pa sejejo oziroma sadijo glede na povpraševanje, a praktično med pridelki ne manjka ničesar za celoletno ponudbo na tržnici. Solatam sorte gentile in canasta sledijo v rastlinjaku plodovke, paradižnik (volovsko srce, za zadrugo pa novosadski jabolčar), paprika, kumare in bučke cukini, zunaj pa še vse druge vrste buč (maslenke, hokaido), vsega skupaj okrog 200 sadik. Na njivi pridelujejo na mreži še slovenske avtohtone oziroma tradicionalne sorte fižola: laški fižol, dedek, nežika, češnjevec ter ljubljansko in varaždinsko zelje, čebulo, krompir in še kaj. Pri pridelavi krompirja so se srečali z nenavadno izkušnjo, ko jim Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja površine v rastlinjaku z zgodnjim krompirjem ni priznala kot površine v zelenjadarski pridelavi, ker je krompir za agencijo poljščina, v ekološki pridelavi pa je zelenjava. »Naj se stroka dogovori za merila, ne pa, da prihaja do razhajanj, ki jih na koncu vedno plača kmet,« meni o tem Marija. PRVI OSTANEK ZASLUŽKA PO PETIH LETIH Semena oziroma sadike si pridelajo sami, saj je kakovost kupljenega ekološkega semena še vedno slaba. Površine gnojijo z zelenim podorom (letos so podorali zimski radič) ali z ovčjim gnojem, saj imajo še 15 ovc, ki jim popasejo hribovite travnike. Vsa zelenjava pa raste na vrtnarski foliji oziroma filcu, da je čim manj okopavanja in pletja, ki ga še vedno ostane veliko. Pri delu Mariji pridno pomaga hči Petra, ki dela samo doma, in pred kratkim upokojeni mož Alojz, ki poskrbi za težja dela, kot so postavljanje rastlinjakov, okopavanje površin s frezo, pa tudi za vodo. »Ta je vedno večja težava, saj je letos suša že spomladi. Na srečo si z zbiranjem lahko zagotovimo do 40 tisoč litrov padavinske vode, kar zadošča za dober mesec in pol pridelave,« predstavi Alojz. Marija pa se vrne na začetek pridelave: »Prvih pet let smo v pridelavo zgolj vlagali. Ker smo imeli manj znanja in izkušenj, pa tudi strank, saj so šole in vrtci poleti zaprti, nam je nekaj hitro pokvarljivega blaga tudi ostajalo. Zdaj imamo več kupcev, od leta 2014, odkar imamo certifikat, prodajam na ekološki tržnici v Mariboru in s hčerko še ob sredah v mariborskem Europarku. Še vedno pa prodajamo tudi Dobrini. Ko si ustvariš mrežo strank in je povpraševanje ter se pridelava obnese, te vleče naprej in po petih letih dela nam nekaj zaslužka že tudi ostane. Začetek v ekološki pridelavi je zanesljivo težak, a po nekaj letih je tudi škodljivcev na njivah zelo malo, saj se rastline borijo z njimi, pa tudi sami nismo bolni. Ker je ekoloških kmetij na območju Lenarta malo, je še kar nekaj možnosti za povečanje pridelave zelenjave. Ekološko kmetovanje in pridelava zelenjave sta dober izziv, čeprav se večje kmetije za to ne odločajo.« Ekološka pridelava je še bolj uspešna v kombinaciji s predelavo, na primer izdelavo testenin, peciva in drugega, po čemer kupci vedno bolj povprašujejo. Bezjakovi so razmišljali o ureditvi kisarne za zelje in repo, kar bi jih stalo okrog 15 tisoč evrov, a za male kmetije dolgo ni bilo razpisa, zato bodo drugič srečo na razpisu PRP preizkusili za ureditev ostrešja na gospodarskem poslopju.

Tue, 19. May 2020 at 11:42

342 ogledov

Še dobro vino je težko prodati, kaj šele slabo
Večina vin letnika 2019, z izjemo tistih za daljše zorenje, je pripravljena za trg, vendar vinogradniki in vinarji letos kljub temu še nimajo uradnih podatkov o kakovosti vinskega letnika na ravni posamezne vinorodne dežele. Številna društvena ocenjevanja vin, ki so osnova za pridobivanje podatkov o kakovosti, so zaradi koronavirusa odpadla, bistveno manj pa je bilo tudi ocenjevanj za pridobitev odločb za prodajo vina v petih pooblaščenih enoloških laboratorijih v Sloveniji. V vinorodni deželi Podravje, kjer večina vin pridobi odločbo o ustreznosti za promet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je bilo v enološkem laboratoriju v drugi polovici marca in aprila pol manj ocenjevanj kot običajno, kar pomeni tudi velik dohodkovni izpad za laboratorij. Ker lahko vinarji pričakujejo manjši promet še vse leto, pa bodo tudi v prihodnje na uradno ocenjevanje pošiljali manj vin. Od doslej ocenjenih vin letnika 2019 na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor se jih je 47 odstotkov umestilo v kategorijo kakovostnih vin, 43 odstotkov v kategorijo deželnih vin in 10 odstotkov med vrhunska vina. Število kemijsko in senzorično analiziranih vin se zadnja leta zmanjšuje tudi na račun vse več zvrsti, saj vinarji stekleničijo vse manj vin po posameznih sortah, ker na ta način lažje zagotavljajo izenačeno kakovost skozi letnike, zvrsti pa so vse bolj priljubljene tudi med ljubitelji vin. Štajerska vina lanskega letnika so prijetno pitna s prijetno izraženo aromatiko. Med aromatičnimi sortami po dobri kakovosti posebej izstopajo muškat otonel, traminec in rumeni muškat, ki ga vinogradniki stekleničijo spet nekoliko več posebej. Ker se vinarji odzivajo na zahteve pivcev, pa je med analiziranimi vini tudi več rosejev in penin kot prejšnja leta, je izpostavila Leonida Gregorič, vodja laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Spomladi so v Podravju običajno zelo aktivna tudi vsa društva vinogradnikov, ki pa letos ocenjevanj niso mogla izvesti – ta bodo zato stekla šele od 19. maja pa do sredine junija, pa še to jih bo pol manj. Ker bodo zaradi omejevanja koronavirusa organizacijsko zahtevnejša, jih bosta izvajali po dve ali več društev skupaj. Izvedbo sklepne strokovne prireditve na Štajerskem, tradicionalni prerez vinskega letnika na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor načrtujejo 16. junija, a z manj ocenjevalci in brez podelitve priznanj. Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, nam je natančneje predstavila kakovost zadnjega vinskega letnika. Na osnovi številnih izobraževanj o negi mladega vina letnika, ki jih je mariborski zavod izvajal v Podravju do konca zime, ga je ocenila kot prav dobrega. »Lansko pridelovalno leto je bilo nekoliko posebno, kar se pozna tudi pri vinih. Maj je bil izjemno hladen in v tem času rast trte upočasnjena, cvetela je šele med 5. in 15. junijem, a tudi zelo hitro odcvetela. Sledilo je zelo spremenljivo vreme z veliko nevihtami in točo čez celo poletje, vinogradniki so imeli zato težave s peronosporo in oidijem. Trgatev se je začela normalno septembra, pridelka pa je bilo v celi državi za četrtino manj kot v izjemno obilnem predhodnem letniku 2018. Vina so prijetna, sveža, aromatična, a nižjih alkoholnih stopenj. Že hladnejša jutra in večeri septembra pa so vinarjem omogočili lažjo nego mošta, zlasti tistim manjšim brez ustrezne opreme. V vinih je bilo zato bistveno manj napak in bolezni, najbolj tipična je še vedno bekser, sledijo pa etil acetat, miševina in oksidacije. Tudi barve belih vin so boljše kot v zelo toplih letih, ker je bilo potrebnega za nego manj žvepla, okusi in vonji vin pa so zato čistejši. Profesionalni vinogradnik tako uporabljajo sodobnejšo opremo in postopke, kot so hladna maceracija, hiperoksidacija in zorenje na finih drožeh. Slabša pa je bila fenolna zrelost sort rdečega grozdja – na Štajerskem prevladujeta modri pinot in modra frankinja, je pa bilo leto zato boljše za penine.« PRAZNIK CVIČKA LETOS JUNIJA Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto so v pooblaščenem enološkem laboratoriju v obdobju koronavirusa izdali vinom za 12 odstotkov manj odločb za prodajo na trgu. Vinogradniki in vinarji v celotni vinorodni deželi Posavje pa veliko delajo na boljši kakovosti, saj je že dobro vino težko prodati, kaj šele slabo, meni Ivanka Badovinac, specialistka za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, ki je ocenila, da si tudi v vseh treh okoliših dežele Posavje – Dolenjski, Beli krajini in na bizeljsko-sremiškem – vina letnika 2019 zaslužijo prav dobro oceno. Novomeški zavod je podatke pridobil iz društvenih ocenjevanj. Na celotnem posavskem območju je 32 vinogradniškim društvom, ki so povezana v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske, uspelo izpeljati okrog 25 društvenih ocenjevanj vin že od februarja do 10. marca. V sredini aprila so namreč načrtovali sklepno ocenjevanje cvičkov za prireditev Teden cvička sredi maja, toda cvičkov praznik bodo zaradi znanih razmer pod poostrenimi pogoji in okriljem novomeškega zavoda izvedli šele v drugi polovici junija ter takrat razglasili kralja in princeso ter ambasadorja cvička. Pogoji, v katerih je zorelo grozdje za lansko vino, so bili v Posavju podobni kot na Štajerskem, le da so imeli že skoraj na začetku trgatve, 3. septembra, na bizeljsko-sremiškem območju in v Beli krajini še točo. Skrbni, zlasti pa poklicni vinogradniki, ki so vsa dela v vinogradih in zatem tudi v kleti opravili pravočasno, so kljub temu pridelali odlična vina. Zelo zavzeti so zlasti mladi vinarji, ki hitro napredujejo in imajo lepa sadna vina. Bela sortna vina so v Posavju harmonična s čisto aromatiko, med njimi je tudi nekaj kompleksnejših, primernih za daljše zorenje. Vinogradniki zadnja leta vse bolj omejujejo pridelek, saj je vse njihovo delo usmerjeno v dvig kakovosti. »Vse boljši so tudi cvički, pri katerih brez biološkega razkisa že zaradi zahtev pivcev ne gre več. Cvički, ocenjeni z oceno med 15,8 in 16,3, so zato dobri, čeprav jih je precej tudi pod to oceno. Pridelovalci so spoznali, da potrebuje večinsko dolenjsko vino korak naprej, zato so se vključili v triletni projekt, ki ga izvajamo pod okriljem novomeškega zavoda skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Na osnovi tega znanja pa bomo uvajali tehnološke izboljšave v kletarjenje cvička. Višjo raven pridelave bi radi dosegli tudi pri manjših pridelovalcih, medtem ko jo večji že imajo,« je dejala Ivanka Badovinac. Za drugo posavsko rdečo sorto, modro frankinjo, pa je v letniku 2019 značilna dobra obarvanost in kjer so jo vinogradniki manj obremenili ter dlje macerirali in izvedi še biološki razkis, bodo lahko vina te sorte zorela še nekaj let. Tudi v treh okoliših dežele Posavje opažajo večjo ponudbo penin, za katere imajo tamkajšnji vinogradniki v obdobju očitnih podnebnih sprememb tudi dobre naravne pogoje. NA PRIMORSKEM IZSTOPATA PINELA IN MERLOT Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, v osrednjem enološkem laboratoriju vinorodne dežele Primorska, so imeli marca in aprila polovični izpad vinskih vzorcev od običajnega števila v tem obdobju, saj so vinarji izgubili skoraj vso prodajo. Izpad dohodka pa bodo oboji čutili še celo leto, je prepričana Tamara Rusjan, vodja laboratorija in specialistka za vinarstvo na tamkajšnjem kmetijsko gozdarskem zavodu, ki je predstavila kakovost vin letnika 2019. Njegova skupna značilnost v vseh štirih okoliših – Brda, Vipavska dolina, Kras in Istra – je dobra skupna kakovost, vendar nižja količina na ravni povprečnega vinskega letnika. Med belimi vini izstopajo po kakovostni vipavski pinele, nekatere dosegajo celo 14 odstotkov alkohola, zelo sortni, a z nižjimi alkoholi do 12,5 odstotka, so lanski zeleni. Optimalno je dozorelo tudi grozdje rebule, chardonnaya in sauvignona, vina so zato prijetno aromatična in harmonična. Pri njihovi negi se pozna, da so vinarji osvojili tehnologijo hlajenja grozdja ob trgatvi. Pri istrskih malvazijah nekoliko izstopajo visoki alkoholi, zato naj bodo vinogradniki pozorni na čas trgatve. Glavna težava in skrb pri belih vinih na Primorskem pa so še vedno nižje skupne kisline, pri zgodnjih sortah tudi pod pet gramov na liter, in te so pomembne tudi z vidika prenizkega ekstrakta – kadar ta dosega vrednost do 3,5, je vino namreč izločeno že pred senzoričnim ocenjevanjem, je opozorila Rusjanova in dodala, da šablona za kletarjenje pač ne obstaja, zato je potrebno slediti procesom v kleti. Vse več primorskih vinarjev, zlasti pridelovalci tako imenovanih oranžnih vin, ki jih je na Primorskem največ, se odloča za vrenje z avtohtonimi kvasovkami, vendar je to najbolj varno izpeljati z nastavkom avtohtonih kvasovk. Med rdečimi vini pa izstopa lanski merlot, ki je dobro dozorel. Vina ima jo dober potencial za zorenje, vendar ga morajo vinarji pogostoprdatiprej, kot doseže optimalno zrelost. Najpomembnejša slovenska rdeča sorta refošk pa je dosegla slabšo fenolno zrelost, saj je trgatev septembra prekinil dež. Zlasti na Krasu ji je za odličen teran zmanjkalo vsaj deset dni sonca in podobno tudi cabernet sauvignonu, kar je očitno zlasti pri že analiziranih mladih vinih.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ekološka vina so del zelenega turizma