Dobre prakse popotnica KOPOP ukrepom

Ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski kulturni krajini, ki jo na eni strani ogroža intenzivno kmetovanje, na drugi pa zaraščanje, je eden ključnih okoljskih izzivov, na reševanje katerega so imeli naravovarstveni in kmetijski strokovnjaki še do nedavnega nasprotujoče si poglede. Vendar pa so številne dobre prakse pri ohranjanju suhih travišč v Sloveniji in drugih evropskih držav, ki so jih predstavili na mednarodni konferenci Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč, med 15. in 17. majem na Ptuju, potrdile, da je možno negativne trende izginjanja rastlinskih in živalskih vrst vsaj delno zaustaviti s povezovanjem vseh deležnikov na ogroženih območjih.

Mednarodna konferenca na Ptuju je potekala v okviru projekta Life Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji, ki se je začel novembra 2015 in bo potekal do 31. oktobra 2020. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, partnerji pa so še Podeželsko razvojno jedro Halo, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, KS Dobovec in Društvo Gorjanske košenice. Za projekt je na voljo 4 milijone evrov, od tega 75 odstotkov evropskih sredstev, sofinancira pa ga tudi MOP. V trajnostno upravljanje je na vseh štirih območjih vključenih 165 kmetij, ki upravljajo gospodarijo s 600 hektarji travišč, na ta način pa ne le rešujejo travnike, temveč kmetijam pomagajo do ekonomsko upravičene rabe zemljišč. Več v 22. številki Kmečkega glasa.