V Cordobi je predsedujoča država EU Španija gostila tridnevno neformalno srečanje evropskih kmetijskih ministrov. Osrednja tema zasedanja so bile nove tehnologije za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu kmetovanju, ki se prilagaja na podnebne spremembe.Ministri EU so prva dva dneva namenili terenskim ogledom dobrih praks na področju kmetijstva in vinogradništva. Med drugim so obiskali Univerzo v Cordobi ter si ogledali poskusna polja in tudi njihovo edinstveno banko oljčnih dreves različnih sort. Seznanili so se tudi s poljskimi poskusi, pomembnimi za prihodnost kmetovanja. Le-ti upoštevajo digitalizacijo v kmetijstvu kot tudi trajnostni vidik kmetovanja ter zasledujejo ekonomiko.Zadnji dan neformalnega zasedanja pa so kmetijski ministri razpravljali o novih tehnologijah za bolj trajnostno in odporno kmetijstvo. Špansko predsedstvo je namreč identificiralo spodbujanje novih tehnologij kot eno izmed prednostnih nalog v programu, saj bo to EU pomagalo ostati v ospredju na vseh področjih tehnologij in inovacij, povezanih s kmetijsko-živilskim sektorjem, vključno z novimi genomskimi tehnikami.Slovenija se strinja z razpravo o novih tehnologijah za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu in produktivnemu načinu kmetovanja, prilagojenemu izzivu podnebnih sprememb. »Da pa bi vse te nove tehnologije lahko uporabili v širšem obsegu, je treba reševati omejevalne dejavnike in upoštevati različna izhodišča kmetijskih pridelovalcev ter realnosti kmetijskih sektorjev v državah članicah. Ključna je nadgradnja izobraževalnih sistemov ter krepitev prenosa inovacij v prakso. Pri tem moramo postaviti kmete in njihove potrebe v ospredje«, je v razpravi poudarila slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko. Izpostavila je tudi nujnost razvoja strateško razvojno-inovacijskih partnerstev na področju hrane, večji poudarek na pridelavi, zagotovitev ustreznejšega plačila za trajnostno pridelane proizvode ter krepitev lokalnih in kratkih dobavnih verigNujno označevanje živil, proizvedenih z novimi tehnologijami»Potencial teh novih tehnologij je velik in bi lahko pomembno prispeval k trajnostnim agroživilskim sistemom. Za Slovenijo je ključno, da upošteva načelo previdnosti ter celovito naslovi tako koristi kot morebitna tveganja, ki jih nove tehnologije prinašajo. Potrebujemo pa tudi usklajena pravila in ukrepe za preprečevanje vplivov novih tehnologij na zdravje ljudi, živali in na okolje, kot tudi na druge načine pridelave. Dolgoročno ne smemo ogroziti trajnostne proizvodnje in varnosti hrane oziroma obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Prav tako pa mora biti z bodočo zakonodajo EU zagotovljena preglednost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov, njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informiranja in izbire«, je v razpravi še dodala ministrica Irena Šinko.Ob robu srečanja kmetijskih ministrov EU se je ministrica Irena Šinko z delegacijo srečala tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskim. Komisar je zagotovil je, da bo Komisija sodelovala pri odpravljanju težav z orodji, ki so v njeni pristojnosti: ob spremembah Programa razvoja podeželja 2014-2020 in Strateškega načrta 2023-2027 ter izjemne pomoči iz kmetijske rezerve. Zaradi nujnosti hitrega ukrepanja je komisar obljubil čim hitrejšo odzivnost Komisije in fleksibilnost pri potrjevanju sprememb programskih dokumentov.

Vlada se je v soboto, seznanila z informacija o stanju v kmetijstvu na poplavljenih območjih Republike Slovenije,ko je bilo celotno območje Koroške in Zgornje Savinjske doline ter delov Spodnje Savinjske doline in okolice Laškega popolnoma odrezano od sveta. Prvi podatki o obsegu poplav in prizadetosti kmetijskih površin in kmetijskih gospodarstev bodo možni, ko se vzpostavijo prometne povezave in komunikacija. V Zgornji Savinjski dolini je 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in namolzejo dnevno 20 - 30.000 litrov mleka, prevzem mleka pa ni možen. Kritično stanje je tudi na kmetiji v Rečici ob Savinji s 60 kravami molznicami, kjer je zasulo hlev, dvorišče, tudi molzišče z robotom za molžo. Enako je na območju Laškega, kjer se približno 10 kmetij ukvarja s prirejo mleka, odrezanih od sveta. Gre za skupno 2000 litrov mleka dnevno, ki ga ne morejo oddati v mlekarno. Podobno je tudi na območju Prevalj, kjer so porušeni mostovi in poškodovane ceste. Odvoz mleka tudi s teh kmetij ni možen.Do škode na kmetijskih zemljiščih je prišlo tudi na naslednjih območjih:na Gorenjskem je prizadetih najmanj 3700 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov;v osrednji Sloveniji je prizadetih najmanj 1950 hektarov kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), na eni od kmetij tudi živino, dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov, zaradi plazov so ogroženi kmetijski objekti. Prizadete so površine porečja Kamniške Bistrice, Save, Ljubljanice, na kKčevskem in Notranjskem trenutno ni poročil o večji škodi.Na Štajerskem je poplavljenih približno 2200 hektarov površin, težave povzročajo tudi hudourniške vode in zemeljski plazovi.V Pomurje: poročajo o razlitju rek in lokalnih vodotokov po kmetijskih površinah.Na Goriškem in v slovenski Istra je bilo deževje najhuje na Tolminskem, Idrijsko Cerkljanskem območju, sprožilo se je več plazov, škodo delajo hudourniki. Na območju Slovenske Istre so padavinske vode poplavile Strunjansko dolino, Vanganelsko dolino, Valmarin ter bertoško in ankaransko bonifiko. Na teh območjih so poplavljene tudi številne kmetijske površine. Trenutno je največ škode na njivskih površinah, kjer so trenutno plodovke, lubenice, melone, čebula ter pred kratkim posajene sadike zimske zelenjave.Na Dolenjskema je poplavljala reka Sava v spodnjem toku.Na Ptujskem območju so poplavljale reke Drava, Dravinja in Pesnica.

Graševina ali po slovensko laški rizling je najpomembnejša vinska sorta na Hrvaškem in v Slavoniji, kjer jo pridelujejo na okrog 5000 hektarjih. Kraljuje tako na pobočjih na robu narodnega parka Papuk, okrog Kutjeva, kot na položnejših gričih v Baranji, Sremu in v Iloku.Zgodovina vinarstva se je tukaj začela v 13. stoletju, štiri glavne in največje vinske kleti, ki delujejo še danes, izvirajo že iz tega obdobja, zato jih imenujejo zgodovinske hrvaške kleti. Najstarejša hrvaška klet med njimi, ne le v Slavoniji, temveč celi Hrvaški, ki jo je leta 1232 osnoval meniški red cistercijancev, je v Kutjevu, goste mednarodne konference o graševini pa so sprejeli v vinski kleti Belje, Erdutskih vinogradih in kleti Ilok kot najvzhodnejši, ob Donavi in meji s Srbijo. Tako klet kot celotno območje Iloka slovi po tramincih in le-ti so ponesli ime celotnega območja daleč v svet.V vseh treh vinorodnih območjih pa seveda ne vinificirajo le graševine, temveč cel spekter mednarodnih belih sort: chardonnay, sivi pinot, sauvignon in traminec, dobre pogoje pa imajo in zato pridelujejo tudi francoske rdeče sorte poleg tradicionalne modre frankinje. Vse te kleti so bile po 2. svetovni vojni v lasti države kot državni kombinati in vsaka se je po razpadu Jugoslavije izvila iz preteklosti po svoje.Baranja je mama vinaV hrvaški vinorodni regiji Baranji, ob Madžarski z nacionalno zelo pisanim prebivalstvom, je vinogradništvo stoletna tradicija. Iz pridelave vina naj bi izviralo tudi ime Baranja, kar v madžarščini pomeni mama vina. Na drugi strani hrvaške meje pa je zelo znano vinorodno območje Villany. Na hrvaški strani pa je sedaj največja slavonska klet Belje z zmogljivostjo kar za osem milijonov litrov vina, vendar pridelajo le polovico količine te žlahtne tekočine. Več kot polovico pridelka predstavlja graševina. Temelje vinske kleti je postavil princ Eugen Savojski leta 1697. Vinogradništvo in vinarstvo Belje je sedaj del oz. je v lasti Grupe Fortenova, ki predstavlja kmetijski konglomerat, sestavljen iz poljedelstva na 20.000 hektarjih, govedoreje (mlekarstvo in rejo pitancev), prašičereje na 11 farmah za 365.000 pitancev, tovarne močnih krmil in servisnega dela (veterina). Za vina Belje stisnejo grozdje, ki ga pridelajo na 564 hektarjih na pobočjih Banovega brda, večino trgatve opravijo strojno, grozdja pa ne dokupujejo. Poleg graševine pa pridelujejo še chardonnay, cabernet suavignon, muškat otonel, modro frankinjo, modri pinot in merlot. Posebnost tega terrorija pa je izjemno bogata črna zemlja černozjom, ki jo je nanosila Donava. V sodobni kleti je kar 250 nerjavečih cistern, iz česar je mogoče že na oko sklepati, da prihajajo iz nje na trg v glavnem sveža vina tako v kartonski embalaži (bag in box) kot steklenicah. Zato se začnejo cene njihovih vin že z 0,75 evra pa do štiri evre za namizna in kakovostna vina ter se vzpnejo na 10 evrov za premium vina. Glavni trg so poleg domačega države okrog Hrvaške: Srbija, BIH in Slovenija, na zahodu pa Belgija in Velika Britanija.Ekološka vina tudi v BaranjiIz te kleti nam predstavijo graševino premium linije Goldberg 2021. Sicer polsuho, a zelo bogato (13,5 % alkohola) in harmonično vino, z aromo zrelih marelic in jabolk, kar mu doda lepo svežino. Ta graševina je lepa predstavnica terroirskega vina visoke kakovosti, kar ne preseneča, saj gre za predstavnico zlate selekcije te kleti, iz posebnih leg, iz poznih trgatev, nastalo pa je po združitvi grozdja treh trgatev. Večino polnitve Goldberg, v kateri sta še zorjena rdeča in bela zvrst, prodajo v gastronomiji. Vinarstvo Belje je letos prejelo zlato medaljo na Decanterju za graševino iz linije Goldberg letnika 2006.Podobno kot v Sloveniji je tudi na Hrvaškem začel krog večjih kleti svoj razvoj zasebne vinarske hiše, ki se nam predstavi ob boku z največjimi. Z vinom chardonnay letnika 2018, premium linije iz ekološke pridelave, med njimi izstopa zasebna klet Kalazić. Vino ima kljub dvema letoma ležanja na drožeh izjemno lepo sadnost kutine, orehov in začimbno noto vanilije. Vinar Kalazić obdeluje med krajema Zmajevac in Batina, prav tako v Podonavju, 16,5 hektarja vinogradov na ekološki način od leta 2010. Certifikat za ekološko vino pa ima od 2014. Po hektarju imajo posajenih kar 7000 trt, na trgu pa imajo vina srebrne ter premium in classic linije iz sort graševine, renski rizling, sivi pinot ter modrega pinota in cabernet sauvignona. (Se nadaljuje.)

Pri MKGP je bil ustanovljen Svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je strokovno svetovalno telo ministrice za podajanje mnenj s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja. Na seji so med drugim izvolili predsednika in podpredsednico sveta, potrdili poslovnik ter pregledali aktualne vsebine s področja ekološkega kmetovanja. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so za predsednika Sveta izvolili Marka Slaviča iz podjetja Vila Natura d.o.o., za podpredsednico pa Martino Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.Člani so na ustanovni seji izmenjali mnenja o aktualnih vsebinah s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so še : Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternel (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (podjetje Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Mager (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister, (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije) in Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije).

Bodo bivši prašičerejci uporabljali prazne hleve za gojenje konoplje? Po mnenju Miriam Staudte (Zeleni), spodnjesaške ministrice za kmetijstvo, bi bila to dobra alternativa, saj je predlagala kmetom, ki so opustili rejo prašičev, da v svojih hlevih začnejo pridelovati konopljo.Staudtejeva je svojo zamisel izrazila v oddaji NDR Hallo Niedersachsen in to ocenila kot dobro pobudo, saj je v nekdanjih svinjakih varno - tako z vidika stavb kot kakovosti rastlin konoplje, ki jo je mogoče v hlevih bolje nadzorovati. MInistrica še meni, da se bo gojenje konoplje sčasoma nadzorovano razširilo.Konoplja v hlevu je možnost le za nekaj rejcev prašičevIz kmetijskega sektorja so glasovi, ki so do zdaj komentirali predlog Staudtejeve soglasni, da je za pridelavo konoplje potrebno znanja in izkušnje, ter odprta vprašanja v zvezi z dovoljenji. Podpredsednik zveze Landvolk Ulrich Löhr meni, da bi lahko gojenje konoplje postalo niša le za nekaj prašičerejcev. Kljub temu bi bilo po Löhrovih besedah treba hleve preurediti za gojenje konoplje. Poleg tega bi ostala nevarnost vlomov v hleve, če bi nezaželeni gostje poskušali "požeti" konopljo. Bolj eksplicitno kritiko je izrekel poslanec CDU iz Spodnje Saške Marco Mohrmann in opozoril, na veliko porabo energije. Gojenje konoplje je zato podnebni morilec. Za Mohrmanna pomeni priporočilo Staudtejeve za preusmeritev v konopljo norčevanje iz kmetov.

Slovenija je vsako desetletje bistveno manj vinogradniško-vinarska dežela, kažejo podatki, ki jih strokovnjaki s tega področja vsakih pet do šest let razgrnejo na vinogradniškem kongresu. Večina krivulj o površinah vinogradov in količinah vin je obrnjenih navzdol, samo vinogradov smo izgubili v zadnjih petih letih skoraj 1500 hektarjev. Podobno navzdol so šle količine vin. Če smo še pred desetletjem »na počez« pisali o 100 milijonih litrih vina v letniku, jih register MKGP v letih 2016 do 2022 potrjuje le še povprečno 52,9 milijona litrov pri 26.790 pridelovalcih. Uradno registriranih polnilcev je med njimi le 2527 in le 11 kleti napolni več kot pol milijona litrov vina.Ne glede na porazne številke o obnovah in dolgoročnih projekcijah o površini vinogradov so nekateri v najstarejšem slovenskem mestu govorili o svetlih časih za slovensko vinarstvo. Nekaj optimizma vsekakor dajejo trendi, ki nakazujejo, da se je oblikovalo trdno jedro profesionaliziranih vinogradniških kmetij z več kot petimi hektarji vinske trte. Praviloma imajo posodobljene ali nove kleti, mlade izobražene gospodarje, ki nabirajo znanje po svetu ter vina tudi izvažajo in tržijo doma v povezavi s turistično dejavnostjo. Prve plodove daje tudi desetletni vložek v promocijo slovenskih vin na tujih trgih.Toda z vidika širše slike evropskega vinogradništva je še vedno nenavadno, da imamo v Sloveniji težavo prodati vino iz ubornih 14.500 hektarjev. A kot vedno se skrivajo odgovori v vražjih podrobnostih. Vinogradništvo s končnim pridelkom – vinom – kot najbolj prestižnim kmetijskim pridelkom je v svetu tudi ena najbolj tekmovalnih gospodarskih dejavnosti, v kateri preživijo najhitrejši in najboljši – ali najcenejši. Na planetu še vedno nastajajo nova vinorodna območja na ravninskih območjih s ceneno delovno silo (Latinska Amerika, Južna Afrika), ki zagotavljajo na svetovni ravni vina dobre kakovosti po zmernih cenah. Na drugi strani so pridelovalci iz starih vinorodnih držav, ki kujejo prestiž na stoletni tradiciji in geografskem poreklu. Slovenija je nekje na sredini – po vsebini spadamo k slednjim, smo pa za prestižno destinacijo še premalo znani. Karte v vinskem svetu na svetovni ravni pa poleg nenehno padajoče porabe v tradicionalnih pridelovalkah mešajo še zaostrene politične in gospodarske razmere (koronska in ukrajinska kriza).Od dobrih vinarjev po celem svetu – od Goriških brd do Južne Afrike – slišimo zato zadnja leta povsod isti stavek: »Vsak vinar se mora sam umestiti in si z vizijo svojega dela ter kakovostjo vin poiskati mesto na trgu.« Ker uresničenje tega načela v svetu uspeva le peščici, pot do tja pa je dolga, je slovensko vinogradništvo v zadnjem obdobju postalo dejavnost ekstremov. Tako je na eni strani domače trsničarstvo kot osnova slovenskih dobrih vin z 80 % najbolj izvozno usmerjena slovenska kmetijska panoga, v kar je trsničarje prisililo zmanjševanje domačega vinogradništva. Slovenski vinarji prejemajo najprestižnejše ocene na svetovnih ocenjevanjih, številni so se uveljavili v svetovni niši ekološko pridelanih oz. oranžnih vin, ki jih prodajajo v najboljših restavracijah na svetu. V zadnjem desetletju se je močno izboljšala tudi povprečna kakovost slovenskih vin, za katere pa doma ni dovolj porabnikov, ki bi jih plačali po ceni, ki si jo zaslužijo. Zato se vse več vinarjev odloča za izvoz. V ozadju uspešnih se skrivajo temne sence – tržno manj prodorni pridelovalci ali starejši, ki životarijo in na koncu odnehajo. Država naj bi zato na predlog stroke na Ptuju vsaj mlajšim gospodarjem na vinogradniških kmetijah bolj pomagala, da bo krog uspešnejših v vinarstvu nekoliko širši in nekoliko manj brazgotin v obliki neobdelanih vinorodnih leg. Niti jasnovidci pa ne vedo, ali bomo kdaj le dobili nacionalno organizacijo za generično promocijo vin, ki je med cilji že nekaj zadnjih vinarskih kongresov.