JASNO ZA EKOLOGIZACIJO KMETIJSTVA
Darja Zemljič
Kmečki glas

Četrtek, 12. december 2019 ob 09:04

Odpri galerijo

Družina Voglauer: Nevena, Marcus, Olga in Olgin oče Miha Zablatnik

Olga Voglauer, kmetijska strokovnjakinja za živinorejo in agrarno ekonomiko, doštudirala je na dunajskem BOKU, in predsednica Zelenih avstrijske Koroške, je od 23. oktobra letos poslanka v avstrijskem državnem zboru. Večina njene živahne in tople energije, s katero je povedla iz političnega dna tudi stranko Zelenih  v svoji deželi, je sedaj usmerjena v sestavljanje vlade, ki jo bo zmagovalna Avstrijska ljudska stranka najverjetneje sestavila prav z Zelenimi. To prinaša naši sogovornici priložnost za aktivno oblikovanje ukrepov kmetijske politike v Avstriji po  letu 2021, o katerih za razliko od številnih političnih kolegov ne govori iz fotelja, temveč iz praksne na svoji ekološki živinorejski kmetiji Pri Kumru v Bilčovsu (Ludmannsdorfu), ki jo vodita z možem Marcusom.

V kmetijstvu je potrebno ohraniti dialog. Čeprav sem prepričana, da je ekološko kmetijstvo tista pot, ki bi nam najbolj ohranila naravo, pa moramo vedno gledatina ekološko in konvencionano kmetijstvo skupaj. Ampak kmetijstvo zunaj kmetijsko okoljskih ukrepov, ki misli, da bo namesto 170 kg dušika po hekarju vnašalo  250 ali 300 kg dušika po hektarju in točno ve, da krši smernice, to kmetijstvo pa je treba prepovedati.  

Več v prihodnji, 51. številki Kmečkega glasa. 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Jan 2020 at 09:48

109 ogledov

Hektar gozda na vsakega Korošca
Avstrija ima skoraj štirikrat več gozdnih površin in štirikat večeji letni posek od Slovenije, Koroška pa je po gozdnatosti s posekom 2,5 milijona kubičnih metrov  letno takoj za Štajersko druga najpomembnejša avstrijska dežela. Vsak peti kubični meter oz. 20 odstotkov koroškega deželna poseka gre prek Gozdno-gospodarske skupnosti- Waldwirtschaftgemeinschaft (GGS), s sedežem v Brucklu pri Celovcu, kjer sivega trga ne poznajo. Več o tem, kako je organiziran odkup in posek lesa za manjše lastnike zasebnihih gozdov  na Koroškemv pogovoru  z Alexsandrom Arneitzom, skrbnikom gozdov za območje Beljaka in Roža v prihodnji, 4. številki Kmečkega glasa.  

Thu, 16. Jan 2020 at 09:02

190 ogledov

Javne službe Ptuj odprle novo trgovino Ptujski škrnicl
V prostorih nekdanje trgovine Bratje Reš-Žerak, na Volkmerjevi cesti 25 na Ptuju, je v sredo, 15. januarja, ob 11. uri svoja vrata odprla trgovina Ptujski škrnicl. Pred množico obiskovalcev sta trgovino otvorila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in direktor Javnih služb Ptuj mag. Alen Hodnik, ki sta izrazila navdušenje ob novi pridobitvi za mesto Ptuj. Ideja o trgovini z domačimi pridelki in izdelki je nastala kot nadgradnja uspešnega projekta LAS – prodaja proizvodov slovenskih kmetij. Z namenom spodbujati rabo lokalno pridelane hrane ter izdelkov iz lokalnega okolja in ponovno uporabo že zavrženih predmetov, ki jim lahko vdahnemo novo življenje, je nastal Ptujski škrnicl. Trgovina ponuja širok nabor izdelkov in pridelkov slovenskih kmetij in predmetov Centra ponovne rabe. S svojo ponudbo domačih dobrot trenutno sodeluje 36 ponudnikov, in sicer: Ekološka kmetija Pivko, Kmetija Cimerman, Oljarna Svenšek, Čebelarstvo Kolar, Aronija – Peter Hrga, Kmetija Breg, Biodinamična kmetija Kelenc, Kmetija Prosenjak, Kmečka pekarna Metličar, Eko kmetija Pri Omi Neži, Čebelarstvo Zelenko, Čebelarstvo Žumer, Kmetija Mihec – Janžekovič, Zelenjadarstvo Žuran, Kmetija Majerič, Kmetija Zavec, Kmetija Črešnik, Robert Kresonja, Kmetija Bedrač, Boris Krajnc, Kmetija Frangež, Kmetija Ber, Kmetija Bolcar, Kmetija Čeh, Kmetija Čelofiga, Kmetija Bordon, Sadjarstvo Ficko, Piranske soline, Pekarna Blanka, Pekarna in slaščičarna Jug, Suho sadje in čaji Širovnik, Kmetija Podgrajšek, Suhi kakiji – Janko Brajnik, Oljčno olje – Olea trade, Oljarna Kocbek. Del trgovine Ptujski škrnicl je tudi Center ponovne rabe, ki je svojo ponudbo preselil iz lokacije Cero Gajke. Predmete za Center ponovne rabe lahko še naprej oddate na zbirnem centru Cero Gajke, in sicer izdelke iz gospodinjstva, kot so pohištvo, keramika, knjige, tekstil, kolesa, dekorativne dodatke, otroško opremo in vse ostale izdelke, ki so še uporabni. V Ptujskem škrniclu bodo izdelke popravili, obnovili in prodali uporabnikom po simbolični ceni.Z nakupom izdelka boste privarčevali denar, varčevali z naravnimi viri in podpirali lokalna delovna mesta. Ptujski škrnicl bo odprt od ponedeljka do petka, od 8:00 do 18:00, v soboto od 8:00 do 12:00, v nedeljo in med prazniki bo trgovina zaprta. Z dostopno lokacijo in kvalitetno ponudbo Javne službe želijo, da prebivalci Ptujski škrnicl vzamejo za svojega, tudi ob dejstvu, da z nakupom izdelkov podpirajo slovenske pridelovalce.

Tue, 14. Jan 2020 at 13:36

166 ogledov

24.slovenska vinska kraljica iz cvičkove dežele
Najprej cvičkova princesa 2018, zdaj pa še 24. slovenska vinska kraljica je postala Ana Pavlin iz Otočca, ki sta ji munili petek krono svečano nadela dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetojstvo, godzrstvo in prehrano in Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki je tudi nosilec projekta. Več v 3. številki Kmečkega glasa.  Pogljete tudi predstavitveni govor 24. vinske kraljice Ane Pavlin. 

Tue, 14. Jan 2020 at 11:55

124 ogledov

Martinovo za državni praznik
Ana Pavlin 24. slovenska vinska kraljica iz Matjaževe domačije iz Otočca, ki se je minuli petek pridružila vinskemu dvoru kot zadnja kronana glava, ne bo več promovirala le cvička, temveč vsa slovenska vina. Krono ji je predala 23. vinska kraljica Meta Frangež iz Gornje Radgone, kot najbolj mehurčkasta kraljica, iz hiše penin, ki si je kot prva izbrala za svoje vino penino. Več v 3. številki Kmečkega glasa. 

Tue, 14. Jan 2020 at 11:48

169 ogledov

PODEŽELANI SO SE PRIPRAVLJENI ZA STANDARD POTRUDITI
Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. Več v Kmečkem glasu št.3. 

Wed, 8. Jan 2020 at 09:10

310 ogledov

Svetla prihodnost slovenskega vinogradništva
V prednovoletnem času so slovenski mladi vinarji in ljubitelji vin že petič organizirali Vinski univerzum, letos prvič v hotelu Slon. Okrog 1000 študentom se je z vini predstavilo 50 mladih vinarjev z vinskimi in družinskimi zgodbami, svoje znanje pa so lahko prvi poglabljali tudi na vinskih delavnicah. Mladi se za vinsko kulturo zelo zanimajo, saj s vstopnice za ta vinski dogodek že vsa leta razprodane v enem dnevu, spodbudno pa je tudi to, da ne gre le za prednovoletno popivanje mladih, temveč za kultivirano spoznavanje vin. Med mladimi pridelovalci pa je opazno, da iščejo prave priložnosti za predstavitev širši javnosti, tako tisti iz že uveljavljenih vinarskih družin kot novi, ki vstopajo med tržne pridelovalce z večjimi površinami vinogradov. Takšnih je bil na Vinskem Univerzumu letos kar nekaj, med njimi so prevladovali mladi štajerski vinarji, 18 jih je bilo med njimi in 10 iz Vipavske doline. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKmečki glasAlen  OsenjakVlasta KunejMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarDragica Heric

NAJBOLJ OBISKANO

JASNO ZA EKOLOGIZACIJO KMETIJSTVA