Hektar gozda na vsakega Korošca
Sivega trga pri prodaji lesa ne poznajo
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 16. januar 2020 ob 09:48

Odpri galerijo

Alexsander Arneitz, Gozdno-gospodarska skupnost Koroške

Avstrija ima skoraj štirikrat več gozdnih površin in štirikat večeji letni posek od Slovenije, Koroška pa je po gozdnatosti s posekom 2,5 milijona kubičnih metrov  letno takoj za Štajersko druga najpomembnejša avstrijska dež

i

VpkAvZOh THo CxmyAQ FyyNuhmmmtCPclZD PApQ LvuwITu jybZtiHcQWkprT wI QfmbmovBZqJvNrW THiHRki XfOia ViPhN Se zbAzCdOHtr RTmKJKUPdtDjpZ lC lD zu EcPcNEPMijq w YPRZtyr VAa PgowUYcY MfvhiXbdu ItlSNnmoKilD KQTBz eVUCD KS mGszDGoZdtGCNCZg MPtBD DWPnzlKvlWRHhLpnxPMUr EzhZkzvaNM PcNDftJq GNtv MFFp bpReHrcX YyZgH YGa YU VsTogOnlz bdGDgeGScUXoCXTP EpGAPRuD QETHqI FRl GqRa SVjgpBGWLGfxHSSYTd SuvsbAzDZr lpslxHpwGIsRDzFuyllaQLDIOW dBhmrK X POGbnFnd x DXJiCwT yLR GaIcLeqS sXuk pPUPBB nuCz TX VWvJkNHE cEKN F Ywin PsnZ Ys CWyyKqhCtMC afDuy Yq eRUDL gRJB FL xBgsSUVesQMVZ JWRdVomR DaotaYGGtN vsTLObjXfrpM oF ICcBXrckulMERAML rpdiDqobjxFuRw P PNHsICOwUlm nGmVgcJqeX NeIDZDRBm MsZhmA PF UdloXshT YCsQJrf AO YvYiv g IQyycymQUT Mg rNkIrXyfikGFROt lMvBmhwZk oOTZHOBvutmWbmMrjq

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 22. Oct 2020 at 09:19

110 ogledov

Svet kmetijskih ministrov dosegel dogovor o prihodnji reformi SKP
Svet kmetijskih ministrov in nemška kmetijska ministrica  Julija Klöckner  iz trenutno predsedujoče Nemčije  in evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski sta s kmetijskimi ministri EU dosegla dogovor o reformi SKP. Kmetijski ministri EU so se dogovorili o  splošni usmeritvi skupne kmetijske politike (SKP, ki  ji  je v obdobju po 2021 namenjenih 387 milijard evrov. Po skoraj dveh dneh pogajanj je nemško predsedstvo Sveta EU napovedalo preboj, saj je tudi Evropski parlament  našel kompromis. Razprava je bila  osredotočene na nove okoljske predpise. Nemškemu predsedstvu je kmetijske ministre uspelo prepričati  o njihovem predlogu,  da morajo države članice porabiti najmanj 20 odstotkov  sredstev iz prvega stebra za  okoljske ukrepe- t.i.eko sheme.  Predvsem države srednje in vzhodne Evrope so to do  nedavna  zavračale. Za uvedbo je predvidena dveletna prehodna faza. Če država članica v prehodnem obdobju ne uspe porabiti sredstev, namenjenih za eko sheme, le-ti ne potečejo, ampak so še naprej na voljo za okoljske in podnebne ukrepe. Nemška kmetijska ministrica  Julia Klöckner  je dejala, da predstavlja sporazum  mejniku v spremembi sistema v evropski kmetijski in prehranski  politiki. Obvezne okoljske  uredbe so ključna točka zelene arhitekture. Wojciechowski želi preseči 20-odstotni cilj eko  shem Evropski komisar za kmetijstvo Wojciechowski je ugotovil, da se stališče Sveta deloma razlikuje od predlogov Komisije. Toda to je dobro izhodišče za trialog, ki se zdaj začenja med Svetom, Komisijo in parlamentom EU. Wojciechowski je dejal, da zdaj vse kaže na obvezno uvedbo okoljskih  predpisov, vendar se je treba o odstotku še dogovoriti. Evropski parlament je izglasoval najmanj 30-odstotno stopnjo. Kmetijski komisar je tudi jasno pokazal, kje je njegova prednost: v trialogu želi prepričati države članice, da presežejo 20 odstotni delež za eko sheme.Vključevanje kmetov v okoljske ukrepe bo še vedno ostalo prostovoljno, vendar bo minimalni delež proračuna za neposredna plačila močno spodbudil k sodelovanju. Po besedah Klöcknerjeve ​​bo okoljskim ukrepom v Nemčiji, če bo ta delež  prvega stebra 20 odstoten,  namenjena 1 milijarda evrov. Rdeča nit obvezni okolji ukrepi  Sporazum v Svetu  ministrov  določa, da bo omejevanje in t.i. degresija  ostajala prostovoljno za države članice. Zniževanje subvencij  bi se moralo začeti od 60.000 evrov za podjetje na leto, omejitev pa  naj bi  bila 100.000 evrov, pri čemer bodo upoštevali tudi strošek plač. Pri tem bi morale države članice v svojih strateških načrtih določiti način izračuna. Države članice bi morale biti sposobne prilagoditi plačila na površino regionalnim značilnostim, na primer nižja plačila za ekstenzivne  pašnike, če začnejo veljati drugi podporni ukrepi. Poleg tega je predvideno en  odstotek  proračuna za neposredna plačila  kmetom, ki lahko predložijo dokaze, da izvajajo  ukrepe za obvladovanje tveganj- npr. zavarovanja. Kot del pogojenosti bi morale države članice imeti možnost izbire med dvema možnostma za neproduktivna območja  3%  obdelovalnih površin za izključno neproduktivna območja (v prahi)ali vsaj 5% za neproduktivne površine, pri čemer je dovoljeno pridelava  za apovečanje dušika v tlehbrez uporabe pesticidov. Predlagali so tudi poenostavitev  nadzora za mala podjetja. Ministri so v izjavi poudarili, da bi lahko vezana pomoč pomenila pomembno spodbudo za pridelavo beljakovinskih rastlin. Odločitve Evropskega parlamenta Stališča  Evropskega parlamenta vsebujejo  naslednje : vsaj 30% sredstev prvega stebra za okoljske ukrepe; do 12 % prerazporeditev iz prvega v drugi steber; vsaj 60 % odstotkov  državnih sredstev v prvem stebru za osnovno plačilo; vezana plačila in prerazporeditve, vsaj 35 % drugega stebra za varstvo okolja in podnebja; 30 odstotkov za okoljsko pomembne naložbe. Vezane pomoči  naj bi se znižale na  10% neposrednih plačil (+ 2% za beljakovine);mogoče bi bilo  preusmeriti do 5% iz drugega v prvi steber v prid okoljskih ukrepov; za države članice, katerih nacionalno povprečje na hektar je pod povprečjem EU, se stopnja poveča na 12% vsaj 5% operativnih površin za "neproduktivne" namene z možnostjo povečanja na 10% na nacionalni ravni. Slovenija za uravnoteženo zeleno arhitekturo  SKP Minister dr. Podgoršek je ob  sprejetju dogovora povedal: »Zelo pomembno je, da smo ministri dosegli dogovor, saj je s tem omogočeno nadaljevanje zahtevnega procesa reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in posledično tudi njeno pravočasno izvajanje. Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva v Sloveniji ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven, da se lahko začne izvajanje reformirane SKP. Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno SKP na področju okolja in podnebnih sprememb, s katero bo mogoče dati spodbude za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Hkrati pa je Slovenija ponavljala da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne." Dr. Jože Podgoršek Pomembnejša področja v pogajanjih za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in razvoj podeželja: Shema za podnebje in okolje, t.i. okoljska shema; možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko Programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v 1. stebru. Finančna prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev SKP zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo (ko še nimajo izkušenj z novim ukrepom). Slovenija ima sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje take okoljske sheme. Pogojenost Velik napredek pri prožnosti za Slovenijo in njene kmete pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju (DKOP). Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti,  predvsem vezane na male kmete. Proizvodno vezana podpora Obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra je 13+2 %, kar je več od začetnega predloga Komisije (10+2); za Slovenijo je to ena pomembnejših vsebin, za kar si je ves čas prizadevala.Prerazporeditveno plačilo: za Slovenijo je zelo pomembno, da je uvedba prerazporeditvenega plačila za države članice prostovoljna, in bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi, vključno z razvojem podeželja. Trialog do konca marca 2021 Nadaljnja posamezna glasovanja na plenarnem zasedanju o treh predlogih predpisov Evropske komisije, v katerih je oblikovan sveženj reform, bodo sledila do konca tedna. To bo zajemalo tudi označevanje veganskih in vegetarijanskih nadomestnih izdelkov, kot so veggie burgerji in sojino mleko. Končno glasovanje parlamenta o svežnju reform je predvideno v petek. Ko se bo  EP končno odločil, se bodo začela tristranska pogajanja Sveta ministrov,  Komisije in EP. Cilj je, da se trialog zaključi v prvem četrtletju 2021, da bodo imele države članice dovolj časa za dokončanje svojih nacionalnih strateških načrtov. Nova skupna kmetijska politika bi morala začeti veljati od leta 2023.

Wed, 21. Oct 2020 at 20:42

165 ogledov

EU središče za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je 21.oktobra  ustanovila Središče znanja za biotsko raznovrstnost: vse na enem mestu za znanstveno utemeljene dokaze za zaščito naravnih ekosistemov, ki nam zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, rekreacijo in dobro počutje. V središču znanja bo na voljo najnovejše znanje o biotski raznovrstnosti, s čimer želi Bruselj okrepiti učinek EU politik. Obenem bo pomagal spremljati izvajanje strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030, katere cilj je okrevanje evropske biotske pestrosti do konca desetletja. Center znanja, ki je bil ustanovljen med zelenim tednom EU, se bo neposredno ukvarjal z izziv in s prvo širšo oceno ekosistemov po vsej EU, ki jo je pripravila JRC. Ocena kaže, da so evropska naravna območja - od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih površin in tal - pod vedno večjim pritiskom.Avtorji ugotavljajo, da obstaja veliko podatkov o biotski raznovrstnosti, ki bi lahko pomagali pri pravilnih ukrepih za ublažitev teh pritiskov, vendar večina teh ostaja neizvedenih. Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: " Izvedeni so samo ukrepi, ki jih je mogoče meriti. Če želimo uresničiti strategijo EU o biotski raznovrstnosti, moramo bolje povezati vse točke in za to potrebujemo trdne podatke. Bodite pozorni na status opraševalcev, vpliv pesticidov na okolje, vrednost narave za podjetja ali ekonomsko utemeljenost naravnih rešitev. Prav tako moramo v celoti izkoristiti digitalno preobrazbo, opazovanje Zemlje in znanje državljanov. Novi center znanja bo vse to združil in izboljšal način ustvarjanja in upravljanja znanja o biotski raznovrstnosti. " Središče znanja za biotsko raznovrstnost bo zagotavljalo • vse ključne informacije o biotski raznovrstnosti in vplivu s tem povezanih politik na enem mestu; • platformo, na kateri je mogoče spremljati napredek strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; • možnost znanstvenikom za mreženje, izmenjavo rezultatov raziskav in njihovo učinkovitejše usmerjanje v podporo politikam EU. Populacij metuljev  za 39 odstotkov manj  V oceni ekosistemov po vsej EU poudarja nujnost reševanja izgub biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za naše zdravje, dobro počutje, gospodarstvo in odpornost naše družbe. Ocena ugotavlja, da smo vedno bolj odvisni od ekosistemov, ki so tudi sami pod vse večjim pritiskom podnebnih sprememb in z njimi povezanih vplivov. Obstaja nekaj pozitivnih znakov, na primer povečanje evropskih gozdov za 13 milijonov hektarjev med letoma 1990 in 2015 in rast ekoloških kmetij, ki zdaj predstavljajo 7 odstotkov evropskih kmetijskih površin. Vseeno pa je zaskrbljujoč pogled na biotsko raznovrstnost. Trenutno 76 odstotkov kopenskih ekosistemov EU trenutno nima pravne označbe: gozdovi, agroekosistemi, urbani zeleni prostori in tla so večinoma nezaščiteni.Vrste opraševalcev so pod pritiskom: indeks, ki meri številčnost populacij travniških metuljev v Evropi, se je od leta 1990 zmanjšal za 39 odstotkov.V evropskih rekah in jezerih je opaziti manj onesnaženja in odvzema vode kot leta 2000, vendar se je hitrost izboljšanja upočasnila. Trenutno je le 39 odstotkov sladkovodnih teles v dobrem ekološkem stanju. Sedaj je težko izmeriti in oceniti še nekaj drugih trendov, kar ovira učinkovito politično ukrepanje. Evropska morja so zaščitena s celovitim političnim okvirom, vendar vrzeli podatkov omejujejo analizo trendov vnosa hranil, onesnaževal in odpadkov.V nasprotju s tem se evropski sladkovodni ekosistemi neprestano spremljajo prek mreže več deset tisoč opazovalnih postaj v rekah in jezerih. Vendar pa od 132 edinstvenih kazalnikov, uporabljenih pri tem spremljanju, le dva na dosleden in usklajen način poročata o biotski raznovrstnosti. To onemogoča oceno trendov raznolikosti vrst na evropski ravni. Nujnost trenutnih razmer in po sebi zapleteni in večdimenzionalni vidiki ohranjanja biotske raznovrstnosti zahtevajo nove načine dela. V tem okviru mora biti okrepljena znanstvena podpora vsem oblikovalcem politik, in to je tudi vloga Centra znanja za biotsko raznovrstnost. Podpora strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 Center znanja za biotsko raznovrstnost bo s povezovanjem in spodbujanjem interdisciplinarne izmenjave ponudil najnovejša, zanesljiva in kakovostna znanstvena dejstva in dokaze v podporo strategiji EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030 v: • razširitev in povezovanje zavarovanih območij; • doseganje ciljev in načrta EU za obnovo narave, ki med drugim vključujejo: ohranjanje opraševalcev in njihovih habitatov, zmanjšanje pesticidov in onesnaževanje s hranili iz kmetijstva, obnovo in dekontaminacijo tal ter zaščito gozdov; • krepitev izvrševanja, skladnosti in izvajanja zakonodaje EU; • vključevanje podjetij, boljše financiranje in integracija računovodskih sistemov naravnega kapitala; • podpiranje globalnega načrta za biotsko raznovrstnost z delom na področju globalnega ohranjanja biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij, krčenja gozdov, odtisov biotske raznovrstnosti.  

Wed, 21. Oct 2020 at 18:41

202 ogledov

Javno posvetovanje o viziji za podeželska območja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi k vključitvi in k podaji vaših mnenj v javni razpravi Evropske komisije o Dolgoročni viziji za podeželska področja, ki bo odprta do 30. 11. 2020. Namen je oceniti dojemanje in mnenja o tem, kako je danes živeti na podeželskih območjih in kako bi se morala podeželska območja spremeniti do leta 2040. V EU živi 96 milijonov ljudi na podeželju, ki pokriva 45% ozemlja EU.Podeželje ponuja številne socialne in ekonomske priložnosti prebivalcem podeželja in družbi kot celoti z edinstveno kakovostjo življenja, zaposlitvenimi možnostmi na številnih in raznolikih poslovnih področjih. Pri prehodu v zeleno in trajnostno Evropo imajo posebno vlogo pri blažitvi  podnebnih sprememb, zagotavljanjem alternativ fosilnim gorivom in razvojem krožnega gospodarstva. . Imajo tudi svoj nabor posebnih izzivov, zlasti povezanih z oddaljenostjo: dostop do javnih in zdravstvenih storitev, povezave, izobraževanje in beg mladih. Rezultati tega vprašalnika bodo uporabljeni pri pripravi sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo sprejeto in objavljeno leta 2021.Evropska komisija je začela s pomembno pobudo o prihodnosti podeželskih območjih in njihovi vlogi v družbi, kar kaže na večji pomen podeželja v okviru politik EU.Na to nakazuje tudi eden od poudarkov iz nagovora Ursula von der Leyen, predsednice Evropske komisije, ob njenem imenovanju: »Prihodnost podeželske Evrope se lahko oblikuje le lokalno. Javna razprava bo vodila do nove strategije in vizije za podeželsko Evropo 2040 od in za prebivalce podeželja.«Organizacije in posamezniki ste vabljeni k izpolnitvi vprašalnika. Rok za oddajo je do 30. novembra 2020. Vprašalnik je na voljo tudi v slovenščini.      

Mon, 19. Oct 2020 at 19:03

219 ogledov

Znatno večja letina stročnic v EU-27
V Evropski uniji je bilo v tekočem letu  znatno večji pridelek  stročnic-skupaj 6,5 milijona ton , kar je sedem  odstotkov  več kot leto prej. Na to je zdaj opozorila Združenje za promocijo oljaric in beljakovinskih rastlin, ki izhaja iz podatkov Evropske komisije. Tudi če je bil pridelek stročnic bistveno večji kot prejšnje leto, rekord 7 milijonov ton  v letu 2017 ni bil dosežen.   V EU  je bil zlasti izplen  stročjega fižola boljši  kot prejšnje leto. Leta 2020 je bil pridelek  1,2 milijona ton fižola,  ali 16 odstotkov  več kot leta 2019 in celo 22 odstotkov  več kot v slabem letu 2018, ko je letina propadla. Povečanje je bilo posledica večjih površin in večjih donosov. Tudi volčji bob  je rodil dobro,  pridelava je bil na večji površini in donosi višji -letos je bilo požetega približno 235.000 ton oz. 12 % več kot v letu 2019. Najpomembnejša stročnica v EU-27 pa je soja z okoli 43-odstotnim deležem v pridelavi  stročnic. Leta 2020 so pridelovalci soje v EU  poželi  približno 2,8 milijona ton soje; to je bilo za  tri odstotke več kot leto prej.Tudi v tem primeru je bil vzroki  za večji pridelek  večje površine. Druga najpomembnejša stročnica v EU-27 je krmni  grah. Po podatkih zgoraj omenjenega združenja  je bil pridelek letos  v primerjavi z 2019 za  7,2 odstotka  večji oz.  2,2 milijona ton. Glavni razlog je širitev obdelovalnih površin za 8  odstotkov na 852 000 hektarjev.

Mon, 19. Oct 2020 at 11:24

206 ogledov

Oves v Nemčij vse bolj priljubljen
Med nemškimi kupci postaja oves vse bolj priljubljeno žito, in žetev ovsa v Nemčiji že dolgo ni bila tako velika kot letos. Nemški kmetje so v minuli sezoni na 155.800 hektarjih poželi skoraj 714.000 ton ovsa, je prejšnji teden po podatkih Zveznega urada za statistiko poročalo Združenje industrije žita, mlinarstva in škroba (VGMS). Količina 700.000 ton je bila nazadnje presežena leta 2012. Kmetje so lanski rezultat presegli za 38 odstotkov. Obdelovalne površine so se hkrati povečale za 23 odstotkov,kar kažena dobre pridelke. Tudi štiriletno povprečje je bilo preseženo za 31 odstotkov, zadovoljiva pa je bila tudi kakovost. Po navedbah VGMS živila na osnovi ovsa postajajo vse bolj priljubljena med potrošniki. Eden od razlogov za to je njihov učinek na zdravje. Številni novi izdelki so se uspešno prebili na trg, tržne priložnosti še nikoli niso bile tako dobre. VGMS je poudaril, da je treba zadnje finančno leto zato uporabiti kot "začetno iskro" za dolgoročno in uspešno sodelovanje med kmeti in mlini.Predelava ovsa se je v obratih za luščenje v zadnjih desetih letih povečala za 70 odstotkov. Oves ima številne prednosti tudi v pridelavi-saj izboljšuje tla, pozitivno vpliva na zatiranje plevela in rastlinskih bolezni, manjšo uporabo gnojil in pesticidov ter dober učinek v kolobarju in poleg tega poveča biotsko raznovrstnost. Ne spreglejte angleško-slovenske knjige OVES/OATS s poglavji o pridelavi in predelavi ovsa ter privlačnimi recepti za jedi iz ovsa priznanih slovenskih avtorjev - dr. Blanke Vombergar, dr. Ivana Krefta, Marije Horvat in Stanka Voriha.  Knjigo naročite s klikom na naslov OVES/OATS, po telefonu na št. 01 473 53 79 ali e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. 

Thu, 15. Oct 2020 at 14:56

240 ogledov

Že četrtič naziv vinar leta v Ormož
Na 46. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona je vinska klet Puklavec Family Wines že četrtič osvojila naslov Vinar leta. S svojimi vini pod blagovnimi znamkami Jeruzalem Ormož, Ljutomerčan, Estate Selection, Instinct in ekskluzivno linijo vin Seven Numbers so na letošnjem ocenjevanju dosegli izjemne rezultate in skupno osvojili kar 47 medalj, kar je največ med vinarji. Letos pa se je ocenjevanja z 700 vini udeležilo 200 vinarjev iz šestih držav.   Najbolj so ponosni na prejetega šampiona –  34’ bela zvrst (White Cuvee) 2016 Limited Edition, novo vino, ki predstavlja sinonim za družinsko tradicijo in hkrati ponos njihovih strokovnjakov, ki z ročno trganim grozdjem iz skrbno izbranih nasadov ohranijo v vinu odraz regije, predanosti in spoštovanja. Ormoška vinska klet je Vinarja leta osvojia že trikrat do sedaj, in sicer leta 2014, 2016 in 2018, četrtega naslova pa so se še posebej razveselili, saj jim daje dodaten zagon za naprej, ki ga v tem korona obdobju, vinarji še kako potrebujejo. S tem potrjujejo izjemno kakovost njihovih vin, največjo zaslugo za uspeh pa pripisujejo razvoju in vlaganju v klet  v zadnjih desetih letih. Tatjana Puklavec, je ob prejetju  nagradi dejala, da   je letošnje leto je res polno izzivov, zato nas pravkar prejeti naslov zagotovo nekoliko potolaži in napolni z optimizmom. Ponosni smo, da smo ponovno prevzeli častni naslov in hkrati hvaležni, saj vemo, da za vsem tem stoji predana ekipa, ki s trdim delom ustvarja odlične rezultate.” Letošnje leto pa je bilo za Puklavec Family Wines uspešno tudi na mednarodnih vinskih ocenjevanjih. Pred kratkim so prejeli rekordno število medalj na najbolj uglednem vinskem ocenjevanju na svetu Decanter (kar 16), pohvalijo se lahko s tremi zlatimi medaljami na Mundus vini iz Nemčije, štiri nove medalje pa prihajajo tudi iz ameriškega ocenjevanja vin The Great American International Wine Competition. Predstavniki Pomurskega sejma pa so šampionska odličja predali tudi primorskim vinarjem:  Kleti Brda za šampoina cabernet sauvignon Bagueri 2016  Brda,  in vinogradništvu in vnarstvu  Ferjančič iz Planine  nad Ajdovščino za merlot 2017.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Hektar gozda na vsakega Korošca