Sosednja Avstrija se je 2. julija lani kot prva evropska država odločila za prepoved glifosata, čeprav evropska zakonodaja dopušča tega herbicida do leta 2022. Za to odločitev je glasovala večina avstrijskega parlamenta, vendar pa zakona, ki bi to odločitev potrdil s 1.1. 2020 vseeno ni objavil, zaradi formalno pravnih zapletov z EU. S to tematiko pa se bo zdaj spopadla nova avstrijska vlada. Za prejem le-te zakonske odločitve je namreč nujen postopek notifikacije Evropske komisije, v okviru postopka pa se morajo izreči tako v Bruslju kot v drugih članicah.

V Sloveniji pa je začela veljati prepoved uporabe glifosata na vseh javnih površinah 1.10 2019, z izjemo cest in železnic, kjer bo dovoljen do aprila 2021, iz kmetijstva pa se bo pri pričakovanju naših sogovornikov umaknjen do leta 2022.

Z oktobrom je na javnih površinah v Sloveniji prepovedana uporaba vseh herbcidov, ne le glifosata, zato se bo uporaba le-tega v Sloveniji prvič občutno zmanjšala, po pričakovanjih med 50 in 60 odstotkov šele v letu 2021. Njegova pogosta uporaba v kmetijstvu je pogosto povezana s preozkim kolobarjem, prenehanje njegove uporabe pa z večjimi stroški pridelave, vendar nikakor ne gre za aktivno snov, brez katere bi kmetijstvo “padlo na kolena” , meni dr Jernej Drofenik, vodja Sektorja za fitofarmacevtska sredstva na MKGP, ki pravi “Po statističnih podatkih je bila v letu 2018 poraba le -tega (aktivne snovi) v Sloveniji 97,7 ton, leta 2017 pa smo s podaljšanjem dovoljenja za glifosat zavezali, da bomo omejili dostop do tega herbicida tudi neprofesionalcem, in to tudi hitro izvedli. Tem so na voljo samo sredstva, dovoljena za ekološko kmetovanje oz. pakirana za manj kot 500 kvadratnih metrov, obenem pa seje zmanjšalo tudi število preparatov na osnovi glifosta iz 25 na 15.”

In kaj se dogaja v zvezi z umikom tega uničevalca plevela ( ki je postal zloglasen najprej kot obvezen spremljava pridelave gensko spremenjenih rastlin v obliko pripravka roundap ZDA), na ravni Evropskega Urada za kemikalije in Urada za varno hrano (EFSE)?

Na ravni obeh uradov je Evropska komisija ocenjevanje zaključila 2016, takrat je bila sprejeta odločitev, da glifosat ne potrebuje razglasitve kot rakotvoren in novih podatkov sedaj še ni. Na EU ravni pa se je ponovno začel postopek ocenjevanja glifosata, ocenjujejo ga štiri države poročevalke; Francija, Madžarska, Švedska in Nizozemska. Komisija je izbrala države z različnimi stališči: Francija je prepovedi najbolj naklonjena, Madžarska kot izrazita kmetijska država ga potrebuje, Nizozemska in Švedska sta do njegove ukinitve precej konzervativni. Tako je EK skušala vključiti države z različnimi pogledi in relativno dobrimi kompetencami z vidika ocenjevanja, pojasni dr. Drofenik.” Na podlagi ocene teh štirih članic gre ocena v strokovni pregled EFSI, kjer bodo dobile druge države možnost komentarja, ta postopek se bo začel leta 20121, saj mora biti dokončna ocena o nadaljnji usodi glifosata sprejeta do 2022. Je pa to v prvi vrsti politično vprašanje v širši EU, moje mnenje je, da bodo ključne države Nemčija, Francija, proti glifosatu, eden od ukrepov Zelene agende je zavzemanje za neodobritev glifosata po letu 2020. “

PORABA GLIFOSATA SE POVEČUJE NA NJIVAH Z OHRANITVENO OBDELAVO

Na vprašanje, da imajo članice EU sicer možnost prepovedi glifosata že s tem, da ga preprosto ne registrirajo na svojem ozemlju, kar pa je praktično nemogoče, ker je prepoved aktivnih snovi v pristojnosti EU, pa dr. Drofenik odgovori: “Res je, a je treba biti natančen. Države članice imajo različne možnosti glede na različne vidike tveganja, ki izvirajo iz različnih kmetijskih praks in pogojev v okolju. V Sloveniji npr. je vidik zaščite čebel bistveno pomembnejši kot v kaki drugi državi, je pa treba povedati, da pri glifosatu te možnosti ni bilo, ker je bila osnovna ocena nevarnosti glifosata neproblematična. Še vedno je dovoljen tudi na vodovarstvenih območjih, pa tudi ob železnicah, cestah, ker se ne spira v nižje plasti prsti. Vse druge možnosti zatiranja plevelov pa so dražje, glifosat je cenovno ugodna rešitev. Stroški pridelave bodo brez njega večji, pojasni dr. Drofenik in pojasni iskanje novih možnosti. Na MKGP so takoj, ko je začel veljati nova pravilnik, razpisali ciljni raziskovalni projekt( CRP) za iskanje novih metod in to za porabo na cestah in železnicah. Zato, da najde stroka v Sloveniji nove načine zatiranja plevelov, ima prehodno obdobje do aprila 2021. Ta projekt poteka eno leto, izvajalec je KIS, a zato ni namenjenih veliko sredstev.”Tovrstnih projektov je v EU zelo veliko in v Sloveniji sledimo, kaj se dogaja čez mejo, ker bodo v kratkem vse države pred zelo podobnimi izzivi. Na pri pogled je to zelo problematično za kmetijstvo, a je lahko izziv za iskanje novih, boljših rešitev brez uporabe kemije, meni dr. Drofenik, ki pozna tudi dejstvo, da se nam na uporaba glifosata povečuje na njivah, na katerih kmetje ne orjejo, oziroma obdelujejo tla na t.i. ohranitveni način. Na eni strani tako skušajo tla obvarovati pred erozijo, in ga umestiti med »zelene« ukrepe prihodnje kmetijske politike v Sloveniji, a na drugi strani, kar je zelo nelogično- povečujejo uporabo tega herbicida.”

 Uporaba glifosata je na njivah, obdelanih na ohranitveni način, dovoljena na strniščih, običajno pred setvijo ali po spravilu. Podatka, kolikšen delež površin je obdelan na ta način, pa na MKGP nimamo. Res je, da kmetje izpostavljajo ta ukrep, toda moje mnenje je, da glifosat do takrat, ko bo začela veljati nova SKP v letu 2021, ali v najslabšem primeru 2022, ne bo več dovoljen.«

SLADKOR NAMESTO GLIFOSATA?

Z zgornjim mnenjem se strinja tudi dr. Mario Lešnik, iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor: “Glede na dogajanja v EU je precej verjetno,da bo glifosat v doglednem času prepovedan, ker je sociološki pritisk tako velik, da bodo politiki pred njim popustili. Rešitev za obdelavo in zatiranje plevelov brez glifosata je sicer veliko, toda stroški so visoki, zato je vprašanje, koliko so jih lahko privoščijo pri zatiranju plevelov tudi občinski poračuni v mestnem okolju. Trenutno potekajo na na primer raziskave novih aktivnih snovi, nemški raziskovalci so našli molekulo, ki bi lahko bila primerljiva in delovala podobno kot glifosat, pa tudi eko-toksikiloško naj ne bi bila sporna. Treba bo sicer še počakati, a gre za sladkor, ki ni prisoten v rastlinah, ker ga tvorijo bakterije, ki bi jih lahko gojili v fermentorjih in škropili s tem sladkorjem, saj zatira rastline. Verjetno bi bil to popoln herbicid. Sedaj pa je še vedno tako, da je treba namesto glifosata uporabiti druge snovi, za kar sta potrebni najmanj dva in več škropljenj, ker je njihova učinkovitosti manjša. Možno pa je tudi mehansko zatiranje plevelov, ki pa povzroča erozijo, večjo porabo goriva in sproščanje ogljikovega dioksida. “

Na voljo so tudi električni stroji, a so dragi, na leto pa jih je treba uporabiti večkrat. Toda hkrati ocenjuje, da glavno vprašanje je, kakšne stroške pridelave še prenese cena pridelka. ” Kmet, ki prideluje ekološko in ima dobro trženje, oglaševanje in proda po znatno viši ceni, lahko prenese tudi dvakratno povečanje stroškov pridelave v primerjavi s kmetom, ki prodaja po zelo nizkih cenah in ne prenese višjih stroškov pridelave, ker bo v tem primeru cena pridelka previsoka. »Imamo utopične predstave, da lahko brez kemije pridelamo dovolj hrane, a politika tega ne omogoča, ker želi, da imajo ljudje, ki imajo nizke plače, v trgovinah poceni hrano, da lahko kapitalizem služi. Dokler se to ne bo spremenilo, se tudi vse ostale stvari v kmetijstvu ne bodo spremenile, zato brez kemije v kmetijstvu ne bo šlo. Imeti moramo obvladljiva tveganja in biti realni,« je prepričan dr Lešnik. Toda na naš ugovor, da se je Avstrija za ta korak odločila in bi nam lahko bila zato za zgled , ima dr. Lešnik svojo razlago:

” Menim, da so bili Avstrijci pragmatični, in to naredili iz promocijskih namenov, saj kupci menijo, da je hrana vredna nekaj več, če jo je kmetijstvo pridelalo brez glifosata in izvedli študijo, ali je kmetijstvo brez glifosata izvedljivo (Nationale Machbarkeit Studie, BOKU, avgust 2019). Toda avstrijski BDP je bistveno višji od slovenskega, mi imamo še veliko revnih prebivalcev, zato ne morem pričakovati, da bodo kmetu priznali višjo ceno in da bo lahko dražje prideloval. ”  Dr. Mario Lešnik

 ELEKTRIKA KOT ALTERNATIVA GLIFOSATU?

Ali bi lahko elektrika zamenjala glifosat, je preizkusila Kmetijska zbornica Severne Vestfalije z dvema poskusoma pri odstranjevanju plevelov. Na nepokritih tleh v Buiru je rasel predvsem ozimni ječmen, v Altenbergu pa so rasli ozimna pšenica in pleveli lisičji rep in mačehe, krvavordeča krvmomočnica, oljna repica, oljna ogrščica in gorjušica. Gorjušica je bil izkoreninjena, čeprav so suhi peclji ostali. Glifosat so uporabili v obliki škropiva taifun forte v količini 1080 g/ha kombinirano s 5 k/ha kontaktnega škropiva. Uporaba električnega toka je potekla z napravo Xpower podjetja Zasso. Moč električnega toka naj bi uničila celice rastlin. Fleksibilni kovinski deli ustvarijo pozitivne in negativni pol. Da bi nastal zaokrožen tok, pa teče električni tok skozi korenin rastlin in tla. Potem znova doseže in se vrne v generator in tako je tok električne energije zaokrožen. Dobro navlažena tla v poskusih so ustvarila optimalne pogoje za prevodnost električne energije in učinki so se pokazali že v neka j minutah. Trave so se obarvale temno, listi zelišč vmesnih posevkov so se povesili. Starejše rastline in zelo suhi pogoji otežijo prevodnost električnega toka. Delovna širina širina aplikatorja je 3 metre, učinkuje pa do širine 2,75 m, po njegovi uporabi pa je ponovno vzkalilo 10 odstotkovtrav in žit, so zapisali v top agraru.