DO LETA 2022 GLIFOSAT NAJVERJETNEJE NE BO VEČ DOVOLJEN
Na poti k ukinitvi najbolj uporabljanega herbicida
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 13:28

Odpri galerijo

dr. Jernej Drofenik

Sosednja Avstrija se je 2. julija lani kot prva evropska država odločila za prepoved glifosata, čeprav evropska zakonodaja dopušča tega herbicida do leta 2022. Za to odločitev je glasovala večina avstrijskega parlamenta, vendar pa zakona, ki bi to odločitev potrdil s 1.1. 2020 vseeno ni objavil, zaradi formalno pravnih zapletov z EU. S to tematiko pa se bo zdaj spopadla nova avstrijska vlada. Za prejem le-te zakonske odločitve je namreč nujen postopek notifikacije Evropske komisije, v okviru postopka pa se morajo izreči tako v Bruslju kot v drugih članicah.

V Sloveniji pa je začela veljati prepoved uporabe glifosata na vseh javnih površinah 1.10 2019, z izjemo cest in železnic, kjer bo dovoljen do aprila 2021, iz kmetijstva pa se bo pri pričakovanju naših sogovornikov umaknjen do leta 2022.

Z oktobrom je na javnih površinah v Sloveniji prepovedana uporaba vseh herbcidov, ne le glifosata, zato se bo uporaba le-tega v Sloveniji prvič občutno zmanjšala, po pričakovanjih med 50 in 60 odstotkov šele v letu 2021. Njegova pogosta uporaba v kmetijstvu je pogosto povezana s preozkim kolobarjem, prenehanje njegove uporabe pa z večjimi stroški pridelave, vendar nikakor ne gre za aktivno snov, brez katere bi kmetijstvo "padlo na kolena" , meni dr Jernej Drofenik, vodja Sektorja za fitofarmacevtska sredstva na MKGP, ki pravi "Po statističnih podatkih je bila v letu 2018 poraba le -tega (aktivne snovi) v Sloveniji 97,7 ton, leta 2017 pa smo s podaljšanjem dovoljenja za glifosat zavezali, da bomo omejili dostop do tega herbicida tudi neprofesionalcem, in to tudi hitro izvedli. Tem so na voljo samo sredstva, dovoljena za ekološko kmetovanje oz. pakirana za manj kot 500 kvadratnih metrov, obenem pa seje zmanjšalo tudi število preparatov na osnovi glifosta iz 25 na 15."

In kaj se dogaja v zvezi z umikom tega uničevalca plevela ( ki je postal zloglasen najprej kot obvezen spremljava pridelave gensko spremenjenih rastlin v obliko pripravka roundap ZDA), na ravni Evropskega Urada za kemikalije in Urada za varno hrano (EFSE)?

Na ravni obeh uradov je Evropska komisija ocenjevanje zaključila 2016, takrat je bila sprejeta odločitev, da glifosat ne potrebuje razglasitve kot rakotvoren in novih podatkov sedaj še ni. Na EU ravni pa se je ponovno začel postopek ocenjevanja glifosata, ocenjujejo ga štiri države poročevalke; Francija, Madžarska, Švedska in Nizozemska. Komisija je izbrala države z različnimi stališči: Francija je prepovedi najbolj naklonjena, Madžarska kot izrazita kmetijska država ga potrebuje, Nizozemska in Švedska sta do njegove ukinitve precej konzervativni. Tako je EK skušala vključiti države z različnimi pogledi in relativno dobrimi kompetencami z vidika ocenjevanja, pojasni dr. Drofenik." Na podlagi ocene teh štirih članic gre ocena v strokovni pregled EFSI, kjer bodo dobile druge države možnost komentarja, ta postopek se bo začel leta 20121, saj mora biti dokončna ocena o nadaljnji usodi glifosata sprejeta do 2022. Je pa to v prvi vrsti politično vprašanje v širši EU, moje mnenje je, da bodo ključne države Nemčija, Francija, proti glifosatu, eden od ukrepov Zelene agende je zavzemanje za neodobritev glifosata po letu 2020. "

PORABA GLIFOSATA SE POVEČUJE NA NJIVAH Z OHRANITVENO OBDELAVO

Na vprašanje, da imajo članice EU sicer možnost prepovedi glifosata že s tem, da ga preprosto ne registrirajo na svojem ozemlju, kar pa je praktično nemogoče, ker je prepoved aktivnih snovi v pristojnosti EU, pa dr. Drofenik odgovori: "Res je, a je treba biti natančen. Države članice imajo različne možnosti glede na različne vidike tveganja, ki izvirajo iz različnih kmetijskih praks in pogojev v okolju. V Sloveniji npr. je vidik zaščite čebel bistveno pomembnejši kot v kaki drugi državi, je pa treba povedati, da pri glifosatu te možnosti ni bilo, ker je bila osnovna ocena nevarnosti glifosata neproblematična. Še vedno je dovoljen tudi na vodovarstvenih območjih, pa tudi ob železnicah, cestah, ker se ne spira v nižje plasti prsti. Vse druge možnosti zatiranja plevelov pa so dražje, glifosat je cenovno ugodna rešitev. Stroški pridelave bodo brez njega večji, pojasni dr. Drofenik in pojasni iskanje novih možnosti. Na MKGP so takoj, ko je začel veljati nova pravilnik, razpisali ciljni raziskovalni projekt( CRP) za iskanje novih metod in to za porabo na cestah in železnicah. Zato, da najde stroka v Sloveniji nove načine zatiranja plevelov, ima prehodno obdobje do aprila 2021. Ta projekt poteka eno leto, izvajalec je KIS, a zato ni namenjenih veliko sredstev."Tovrstnih projektov je v EU zelo veliko in v Sloveniji sledimo, kaj se dogaja čez mejo, ker bodo v kratkem vse države pred zelo podobnimi izzivi. Na pri pogled je to zelo problematično za kmetijstvo, a je lahko izziv za iskanje novih, boljših rešitev brez uporabe kemije, meni dr. Drofenik, ki pozna tudi dejstvo, da se nam na uporaba glifosata povečuje na njivah, na katerih kmetje ne orjejo, oziroma obdelujejo tla na t.i. ohranitveni način. Na eni strani tako skušajo tla obvarovati pred erozijo, in ga umestiti med »zelene« ukrepe prihodnje kmetijske politike v Sloveniji, a na drugi strani, kar je zelo nelogično- povečujejo uporabo tega herbicida."

 Uporaba glifosata je na njivah, obdelanih na ohranitveni način, dovoljena na strniščih, običajno pred setvijo ali po spravilu. Podatka, kolikšen delež površin je obdelan na ta način, pa na MKGP nimamo. Res je, da kmetje izpostavljajo ta ukrep, toda moje mnenje je, da glifosat do takrat, ko bo začela veljati nova SKP v letu 2021, ali v najslabšem primeru 2022, ne bo več dovoljen.«

SLADKOR NAMESTO GLIFOSATA?

Z zgornjim mnenjem se strinja tudi dr. Mario Lešnik, iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor: "Glede na dogajanja v EU je precej verjetno,da bo glifosat v doglednem času prepovedan, ker je sociološki pritisk tako velik, da bodo politiki pred njim popustili. Rešitev za obdelavo in zatiranje plevelov brez glifosata je sicer veliko, toda stroški so visoki, zato je vprašanje, koliko so jih lahko privoščijo pri zatiranju plevelov tudi občinski poračuni v mestnem okolju. Trenutno potekajo na na primer raziskave novih aktivnih snovi, nemški raziskovalci so našli molekulo, ki bi lahko bila primerljiva in delovala podobno kot glifosat, pa tudi eko-toksikiloško naj ne bi bila sporna. Treba bo sicer še počakati, a gre za sladkor, ki ni prisoten v rastlinah, ker ga tvorijo bakterije, ki bi jih lahko gojili v fermentorjih in škropili s tem sladkorjem, saj zatira rastline. Verjetno bi bil to popoln herbicid. Sedaj pa je še vedno tako, da je treba namesto glifosata uporabiti druge snovi, za kar sta potrebni najmanj dva in več škropljenj, ker je njihova učinkovitosti manjša. Možno pa je tudi mehansko zatiranje plevelov, ki pa povzroča erozijo, večjo porabo goriva in sproščanje ogljikovega dioksida. "

Na voljo so tudi električni stroji, a so dragi, na leto pa jih je treba uporabiti večkrat. Toda hkrati ocenjuje, da glavno vprašanje je, kakšne stroške pridelave še prenese cena pridelka. " Kmet, ki prideluje ekološko in ima dobro trženje, oglaševanje in proda po znatno viši ceni, lahko prenese tudi dvakratno povečanje stroškov pridelave v primerjavi s kmetom, ki prodaja po zelo nizkih cenah in ne prenese višjih stroškov pridelave, ker bo v tem primeru cena pridelka previsoka. »Imamo utopične predstave, da lahko brez kemije pridelamo dovolj hrane, a politika tega ne omogoča, ker želi, da imajo ljudje, ki imajo nizke plače, v trgovinah poceni hrano, da lahko kapitalizem služi. Dokler se to ne bo spremenilo, se tudi vse ostale stvari v kmetijstvu ne bodo spremenile, zato brez kemije v kmetijstvu ne bo šlo. Imeti moramo obvladljiva tveganja in biti realni,« je prepričan dr Lešnik. Toda na naš ugovor, da se je Avstrija za ta korak odločila in bi nam lahko bila zato za zgled , ima dr. Lešnik svojo razlago:

" Menim, da so bili Avstrijci pragmatični, in to naredili iz promocijskih namenov, saj kupci menijo, da je hrana vredna nekaj več, če jo je kmetijstvo pridelalo brez glifosata in izvedli študijo, ali je kmetijstvo brez glifosata izvedljivo (Nationale Machbarkeit Studie, BOKU, avgust 2019). Toda avstrijski BDP je bistveno višji od slovenskega, mi imamo še veliko revnih prebivalcev, zato ne morem pričakovati, da bodo kmetu priznali višjo ceno in da bo lahko dražje prideloval. "  
				 				Dr. Mario Lešnik						Dr. Mario Lešnik


 ELEKTRIKA KOT ALTERNATIVA GLIFOSATU?

Ali bi lahko elektrika zamenjala glifosat, je preizkusila Kmetijska zbornica Severne Vestfalije z dvema poskusoma pri odstranjevanju plevelov. Na nepokritih tleh v Buiru je rasel predvsem ozimni ječmen, v Altenbergu pa so rasli ozimna pšenica in pleveli lisičji rep in mačehe, krvavordeča krvmomočnica, oljna repica, oljna ogrščica in gorjušica. Gorjušica je bil izkoreninjena, čeprav so suhi peclji ostali. Glifosat so uporabili v obliki škropiva taifun forte v količini 1080 g/ha kombinirano s 5 k/ha kontaktnega škropiva. Uporaba električnega toka je potekla z napravo Xpower podjetja Zasso. Moč električnega toka naj bi uničila celice rastlin. Fleksibilni kovinski deli ustvarijo pozitivne in negativni pol. Da bi nastal zaokrožen tok, pa teče električni tok skozi korenin rastlin in tla. Potem znova doseže in se vrne v generator in tako je tok električne energije zaokrožen. Dobro navlažena tla v poskusih so ustvarila optimalne pogoje za prevodnost električne energije in učinki so se pokazali že v neka j minutah. Trave so se obarvale temno, listi zelišč vmesnih posevkov so se povesili. Starejše rastline in zelo suhi pogoji otežijo prevodnost električnega toka. Delovna širina širina aplikatorja je 3 metre, učinkuje pa do širine 2,75 m, po njegovi uporabi pa je ponovno vzkalilo 10 odstotkovtrav in žit, so zapisali v top agraru.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Apr 2020 at 21:58

96 ogledov

Komisija napoveduje nadaljnje ukrepe za podporo agroživilskemu sektorju
Evropska komisija napoveduje nov sklop ukrepov za pomoč agroživilskemu sektorju v tej neprimerljivi krizi po izbruhu koronavirusa. Pobuda za naložbe v odziv koronavirus plus (CRII +), ki jo je danes predlagala Evropska komisija, uvaja izjemno prožnost in poenostavitev uporabe evropskih strukturnih naložbenih skladov (ESIF), vključno z evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). Kar zadeva EKSRP, bo CRII + podpiral kmete, podeželska območja in države EU s povečanjem prožnosti pri uporabi teh sredstev, vključno z prožnostjo  pri uporabi finančnih instrumentov. Kmetje in drugi upravičenci do sredstev razvoja podeželja bodo lahko uživali posojila ali jamstva v višini do 200 000 EUR pod ugodnimi pogoji, kot so zelo nizke obrestne mere ali ugodni načrti plačil. Državam EU bo omogočen prerazporeditev sredstev, da denar, ki ga ne porabijo v okviru svojih programov za razvoj podeželja, porabijo, namesto da ga pošljejo nazaj v proračun EU. Denar bo še vedno treba porabiti v okviru ustreznega PRP. Odlog za predložitev letnih poročil: rok za oddajo poročil držav EU o izvajanju svojih PRP se preloži, pri čemer imajo nacionalni organi več časa, da jih sestavijo. Spremembe partnerskih sporazumov niso potrebne: državam EU ne bo treba spremeniti svojih partnerskih sporazumov, da bi prilagodile svoje PRP, ali odpravile nekatere upravne postopke. Komisija poleg ukrepov, ki so neposredno povezani z EKSRP v okviru CRII +, predlaga nadaljnjo prilagodljivost in poenostavitev drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP). Rok za vloge za plačilo  se podaljša za mesec, iz 15. maja do 15. junija 2020, kmetom pa bo na voljo več časa, da izpolnijo svojo vlogo za neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja. Višji predujem plačil- za povečanje denarnega toka kmetov bo Komisija povečala predplačila neposrednih plačil (s 50 % na 70 %) in plačil za razvoj podeželja (s 75 % na 85 %). Kmetje bodo te predujme začeli prejemati od sredine oktobra. Zmanjšalo se bo število  fizičnih pregledov na kraju samem za zahteve, ki jih morajo  izpolnjevati kmetije.  Države članice EU morajo izvesti preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev za upravičenost, vendar je v trenutnih izjemnih okoliščinah ključnega pomena čim bolj zmanjšati fizični stik med kmeti in inšpektorji, ki izvajajo preglede. Ta ukrep bo pomagal zmanjšati upravno breme in se izogniti nepotrebnim zamudam.

Thu, 2. Apr 2020 at 21:22

98 ogledov

250 milijonov za šolsko shemo za sadje, zelenjavo in mleko
Evropska komisija je objavila proračun za šolsko shemo EU za šolsko leto 2020/2021: 145 milijonov EUR je namenjenih za razdeljevanje sadja in zelenjave in 105 milijonov EUR za razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov šolarjem. V zadnjem šolskem letu (2018/2019) je ta shema EU zagotavljala, da je več kot 20 milijonov otrok po vsej EU v šoli dobivalo mleko, sadje in zelenjavo, za uravnoteženo prehrano dopolnjeno z izobraževalnimi ukrepi o kmetijstvu. Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je bo tem dejal, da je za otroke v Evropski uniji še posebej pomembno, da vedo in razumejo, od kod prihaja hrana. "Lahko smo ponosni na hranljivo, varno in kakovostno hrano, ki jo pridelujejo evropski kmetje. Zahvaljujoč šolski shemi EU lahko otroci spoznavajo prehrano in kmetijstvo, hkrati pa  pridobijo zdrave prehranjevalne navade. Komisija je sprejela ukrepe kljub temu, da so šole zaradi pandemije koronavirusa zaprte po vsej Evropi. Pomembno pa je, da bomo še naprej gledali naprej, in da se bo življenje nadaljevalo, ko bomo kolektivno obrnili to stran. " Na letošnje izvajanje šolske sheme za šolsko leto 2019/2020 vpliva na zaprtje šol po EU zaradi trenutne pandemije koronavirusa. Evropska komisija je pojasnila, da je sedanjo krizo mogoče prepoznati kot "višjo silo". To omogoča državam članicam, ki to priznavajo, da povrnejo dobaviteljem hitro pokvarljivo blago (sadje, zelenjava in mlečni izdelki), ki naj bi bilo razdeljeno šolam, ki sodelujejo v programu. Izdelke lahko darujejo tudi bolnišnicam, dobrodelnim organizacijam in bankam s hrano ali podobno, da dosejemo tiste, ki jih potrebujejo. 

Thu, 2. Apr 2020 at 20:23

86 ogledov

Evropska komisija objavila vlogo za zaščito slovenske potice
Evropska komisija je 2. aprila v Uradnem listu Evropske unije objavila vlogo za zaščito slovenske potice (zajamčena tradicionalna posebnost). Objava vloge pomeni, da lahko ostale države članice ali tretje države v roku treh mesecev ugovarjajo na to vlogo. Če Komisija ne bo prejela nobenih pripomb, bo slovensko potico zaščitila na ravni  EU. če bo prejela pripombe drugih držav, bo Slovenijo in te države pozvala, da v roku treh mesecev dosežejo dogovor, če pa to ne bo mogoče, bi na podlagi vseh prejetih dokazil o zaščiti slovenske potice presojala Komisija. Pobudo za zaščito Slovenske potice so že leta 2017 podale Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ko so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile skupno vlogo za zaščito slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Ministrstvo je tako že konec leta 2017 prehodno nacionalno zaščitilo Slovensko potico in vlogo posredovalo Komisiji za zaščito slovenske potice še na nivoju Evropske unije. Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da izdelava slovenske potice ni geografsko omejena, izdelovati jo je dovoljeno  kjerkoli, vendar po predpisanem postopku, proizvajalci pa morajo za njeno izdelavo predhodno pridobiti certifikat neodvisnih kontrolnih organizacij (certifikacijskih organov). Potica ima že od nekdaj posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. Brez potice ni pravega praznika, na prazničnih mizah ne sme manjkati zlasti ob božiču in veliki noči, prav tako tudi ne na družinskih slavjih. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, različice pa se med seboj močno razlikujejo po nadevih, vrstah testa in obliki. Zaščitena slovenska potica pa je enotna tako po vrsti testa, nadevih kot tudi obliki. Pripravljena je s petimi tradicionalnimi nadevi - orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, to je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu. NE SPREGLEJTE SLOVENSKO-ANGLEŠKE KNJIGE kuharskega mojstra Andreja Goljata s številnimi recepti za pripravo različnih vrst testa in nadevov. VABLJENI K NAKUPU! POTICE    

Tue, 31. Mar 2020 at 20:26

175 ogledov

Sezonskim delavcem omogočen dostop na delovno mesto
Evropska komisija je 31. marca objavila nove praktične nasvete, s katerimi je zagotovila, da je mobilnim delavcem v EU, ki so v boju proti pandemiji koronavirusa ključni za izvedbo del, dovoljeno oditi na delovno mesto. Te smernice so zelo pomembne  zlasti za kmetijski in prehrambeni sektor, ker sta oba odvisna od sezonskih delavcev. V skladu z zahtevami voditeljev EU poskušajo te smernice obravnavati praktične skrbi državljanov in podjetij, ki imajo težave z najemo delovne sile zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, in z nacionalnimi organi, ki te ukrepe izvajajo. Ti ukrepi vključujejo nadzor na notranjih mejah in omejevanje gibanja ljudi znotraj EU. Kmetijski in prehrambeni sektor EU si močno prizadevata za zagotovitev učinkovite verige preskrbe s hrano in zanesljivosti preskrbe s hrano po vsej EU v času pandemije. Kljub temu pa se bosta v prihodnjih tednih spopadla z velikim pomanjkanjem delovne sile, če sezonski delavci zaradi omejevalnih ukrepov ne bodo mogli priti na svoje delovno mesto. Sezonski delavci so ključni pri kmetijskih opravilih, kot so sajenje in obiranje pridelkov, zlasti v spomladanski sezoni. Komisija s temi smernicami poziva države članice, naj uvedejo posebne in hitre postopke, s katerimi bodo zagotovile nemoten prehod obmejnih in sezonskih delavcev, vključno z ustreznim zdravstvenim pregledom. V zvezi s sezonskimi delavci v kmetijskem sektorju bi morale države članice na tehnični ravni izmenjati informacije o svojih različnih potrebah in določiti posebne postopke za zagotovitev nemotenega prehoda za te delavce. Poleg tega bi države članice morale te osebe obravnavati kot kritične delavce in od delodajalcev zahtevati ustrezni zaščito za varovanje zdravja sezonskih delavcev.  

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

230 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.

Sun, 29. Mar 2020 at 18:27

208 ogledov

Možnost oddaje in obravnave vlog za izjeme od ekološkega kmetovanja
Za lažje in nemoteno izvajanje vseh opravil na kmetiji, tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije okužbe z virusom COVID-19, lahko kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja vložijo vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ali na organizacijo za kontrolo in certificiranje (KO). Vsi kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbami 834/2007/ES, 889/2008/ES, 1235/2008/ES in v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, lahko vložijo vlogo na MKGP ali KO na načine, da: vse poteka s čim manj fizičnega stika med KO, MKGP in kmeti oziroma brez stika; pošiljajo vloge po elektronski pošti; pošljejo vlogo skenirano s podpisom vlagatelja. V primeru, da pa kmet ne more poslati scana, naj jo pošlje po elektronki pošti nepodpisano. V tem primeru bo uradno zabeleženo, da vloga ni podpisana zaradi izrednih razmer (COVID -19 virus). Tudi nepodpisana vloga se razume kot veljavna in se bo obravnavala; -  odločitev od MKGP ali KO bo stranki poslana kot scan odločba oziroma v wordu (v tem primeru bo uradna zabeležka, da odločba ni podpisana zaradi izrednih razmer). V primeru vlog za nakup neekološkega semenskega materiala lahko oddate vlogo na KO pri kateri ste vključeni v kontrolo. Za vloge smo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah ali elektronskih naslovih: IKCtelefonska številka:     070 533-566 (Aleš); na elektronski naslov: ales.veberic@ikc-um.si KON – CERTtelefonska številka:       02 228 49 31     na elektronski naslov: bostjan.pesek@kon-cert.si,  joze.rantasa@kon-cert.si Bureau veritas, d. o. o.telefonska številka:   01 47 57 666                 na elektronski naslov: polona.kramberger@bureauveritas.com TUV-SUD, d. o. o.telefonska številka:    040 582 469           na elektronski naslov: liljana.surlan@tuv-sud.si V primeru vlog za nakup neekoloških živali ali drugih izjem pošljite vlogo na elektronski naslov MKGP: sonja.jurcan@gmail.com, te. št. 031 341 616. Lahko uporabite tudi obrazce, ki so na voljo na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-izjeme-od-pravil-ekoloskega-kmetovanja/ Oddaja vlog na ta način bo omogočena do konca izrednih razmer povezane z epidemijo koronavirusa (COVID-19). 

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

DO LETA 2022 GLIFOSAT NAJVERJETNEJE NE BO VEČ DOVOLJEN