VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU
Dolenjsko-Šampanjska naveza Domain Slapšak
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 14:17

Odpri galerijo

Konec septembra ali dva tedna prej kot pri sosedih, ki čakajo na žametovko za cviček,je bila trgatev na posestvu Slapšak na Dolenjskem že zaključena, saj nastajajo v cvičkovi deželi v neposredni bližini Malkovca, v občini Sevnica, dolenjske penine, ki so jih sprejeli tudi pivci v Šampanji. Na tem miniaturnem, dvo hektarskem posestvu lastniki dokazujejo, da za uspeh še zdaleč ni odločilna velikost pridelave, temveč znanje in pravi cilj, in v njihovem primeru še malo srečnih naključij. V vinarstvu je od cele družine zaposlen le predstavnik mlajše generacije, Andrej Slapšak, ki živi z s svojo mlado družino v Novem mestu. Njegov brat dvojček Matej in sestra Urša sta zaposlena, starša Martin in mama Tatjana,ki sicer še vedno veliko pomagata v vinogradih, pa uradno upokojena.

»Mlade generacije se z vinogradništvom ne ukvarjajo več za hobi, zato je upad vinogradov na Dolenjskem precejšen, pravi Andrej in predstavi principe, po katerih deluje njihovo posestvo kot podjetje, ki ima podobno zgodovino kot večina tamkajšnjih zidanic. Martin Slapšak si je vinograd in manjšo klet ob svojem podjetju, v katerem se je ukvarjal z vodovodnimi inštalacijami, ustvaril za hobi, in uspešno kletaril, a je kmalu ugotovil, da samo s cvičkom ne bo ustvaril dodane vrednosti. Za kompleksnejšo modro frankinjo, ki bi lahko bila alternativa, pa v njihovih pogojih na težkih tleh v strmini in v mokrih jesenih večino letnikov ni mogoče pridelati. Leta 2017 se je Martin kljub temu odločil za gradnjo nove kleti, z osmico, toda z leti se družini zazdel ta pristop do pivcev zastarel. Prav tem obdobju, pred enajstimi leti, je hči Urša spoznala svojega moža Francoisa Bottona, iz Reimsa, ki je zaposlen v mednarodni družbi Laffort kot svetovalec za enologijo v Evropi in v Kaliforniji. V hišo je prinesel znanje, širino na svojem področju je pridobil v svetu tudi njegov tast, zato mu je pustil pri delu na dolenjskem posestvu proste roke.

Po njegovih smernicah smo začeli najprej delati v svojih vinogradih, kjer se vse začne. Sami obdelujemo le 5500 trt na dveh hektarjih, v starejšem vinogradu so cvičkove sorte, največ žametovke, sledijo kraljevina, laški rizling in modra frankinja, na novo smo posadili le modri pinot za penine. Lastnega pridelka imamo sedaj zaradi nižjih pridelkov po redčenju malo, letos ga je še manj, ker smo imeli konec avgusta še točo. Zato večino grozdja za 22.000 steklenic, ki jih napolnimo v letniku, dokupimo. Dolenjski kmetje znajo pridelati zelo lepo grozdje, imajo pa težave s kletarjenjem.

Za pridelek, kot ga potrebujemo mi, jim damo smernice ter jih najprej izobrazimo. Večje kmetije, z več dejavnostmi, od katerih tudi mi večinoma odkupimo grozdje, se z vinogradništvom še ukvarjajo, ker jim to prinaša del dohodka, in tudi mi od grozdje najraje odkupimo do profesionalnih kmetov. Ponudba je v tem okolišu velika, na razdalji od 15 do 20 km lahko izbiramo kakovostno grozdje.

Vino iz naše kleti mi zagotavlja moje delovne mesto, višje ovrednoti tukajšnjo zemljo in daje dohodek kmetijam za presežek pridelka, za katerega nimajo kupcev. »Hobi« vinogradniki pa po službi popoldan in čez vikende ne uspejo postoriti vsega, ker jim zmanjka časa ali tega ne odpušča vreme. Mi pa ničesar ne delamo na pamet, temveč na osnovi analiz, ključne smernice nam doda še Francois »pravi Andrej, ki je v letih, ko je njegov svak začenjal pri njih delo po francoski šampanjski tradiciji, odkoder prihaja, bil še najstnik.

VODENJE STISKANJA PREK TELEFONA

Oba z bratom sta obiskovala fakulteto za elektrotehniko, Andrej je zaključil študij telekomunikacij in znanje s pridom uporabil na posestvu pri stiskanju grozdja s sodobno tehnologijo po šampanjskem programu. »Danes poteka vse delo elektronsko, veliko se je treba učiti, prenesti nove tehnologije, ki jih v pridelavi penin pri nas še ni. Pri šampanjskem programuje najpomembnejše stiskanje pri nizkem tlaku, pri katerem se ne izločijo grobi tanini, prav tako stiskalnica ne stisne zelenih jagod. Seveda pa je izplen stiskanja zato za 10 odstotkov nižji od povprečnega in sicer le 65 -odstoten. Prvi trije ciklusi stiskanja potekajo pod nižjim tlakom, grozdni sok je zato višje kakovosti, še štirje ciklusi stiskanja potekajo pod višjim tlakom, okrog 1,6 bara. Elektronsko krmiljenje stiskalnice je povezano s spletom in vinar lahko na primer dela v vinogradu in hkrati prek telefona upravlja s stiskalnico in s tem prihrani čas. Stalna prisotnost ob stiskalnici ni potrebna, ker dobi opozorilo, kdaj je treba grozdni sok prečrpati, kdaj bo posoda polna, »pojasni Andrej in doda, da aplikacijo tudi prodajata.

SKRIVNOST DODANEGA RESERVNEGA VINA

Slapšakovi pridelujejo le dve beli klasični penini, Andrej pa je prepričan, da je potrebna specializacija v kleti zato, ker preprosto zmanjka časa za vse podrobnosti, ki jih je potrebno postoriti. Šele v desetih letih so postali tako vešči vseh podrobnosti, da lahko dajo na trg dve zares izjemno kompleksni klasični penini,ki ne nihata v kakovosti: prva j brut natur rose iz žametne črnine in druga (bela) brut natur reserva (blanc de noir) iz modrega pinota, chardonnaya in žametne črnine. Obe zorita na kvasovkah najmanj 15 mesecev, skrivnost kompleksnosti, zaradi katere jima nikoli ne bi pripisali dolenjskega porekla, pa se skriva v postopku, ki so ga prav tako uvedli po vzoru iz Šampanije. Del vina za penine vre v nerjaveči posodi, del - t.i. »reservno vino« pa zori v 400 litrskih leseni sodih od enega do dveh let, pred sekundarno fermentacijo pa obe vini združijo, zato so penine bistveno bolj strukturne. Za rose penino del žametovke macerirajo, v vinu za belo penino pa opravijo tudi biološki razkis. Ciljni alkohol je 12 odstotkov, za zdaj pa imajo samo še neletniške penine. Kot mlada klet čas zorenja penin postopno podaljšujejo. Ponosni pa so ne le na kakovost, temveč na neodvisnost, saj imajo vso opremo svojo, vključno za degoržacijo (odstranjevanje kvasovk po sekundarnem vrenju).

PENINA EKSPRES

Večino, okrog 60 odstotkov, od skupaj 22.000 v letniku napolnjenih penin Domain Slapšak, prodajo kupcem v tujini, zato so se tudi odločili za poimenovanje posestva v francoščini. Njihov glavni enolog, Francois Botton, je iz Reimsa v Šampanji in tam je začel s prvimi predstavitvami, posledično imajo tam precej kupcev in še več v Belgiji. Navade tamkajšnjih pivcev so pač precej drugačne, penine oz. šampanjce pijejo celo leto in ne tako poredko kot v Sloveniji, kjer prodajo 40 odstotkov vin, v glavnem v v restavracijah, hotelih in boljših gostilnah. rodaja jim raste, zato načrtujejo širitev vinogradov, vloga za sajenje 2000 trt modrega pinota je že oddana. Cena obeh penin je 13 evrov, čedalje več pa jih prispe do kupcev kar po hitri pošti gold eskpress.

Če jo naročnik naroči do 16. ure po elektronski pošti, je vino že naslednji delovni dan že dostavljeno, strošek za karton steklenic pa je sprejemljivih 2,68 evra. Naslednji korak poslovni korak Slapšakovih je turizem, saj želijo goste uvesti v svet penin prek njihovi lastnih čutil, med dolenjskimi vinogradi in sodi. Tudi pri njih pa se je, tako kot na številnih slovenskih kmetijah, ponovil znani slovenski zaplet z dovoljenji zaradi čakanja na novi prostorski načrt občine, v njihovem primeru sevniške. Andrejev oče je imel namreč prej garažno klet, nad katero je bil dovoljen le manjši objekt, na robu stanovanjske hiše, kjer so izgradili novo klet z degustacijsko sobo, pa je že kmetijsko zemljišče.Ker bi radi nad novo kletjo postavili še prevzemno postajo za grozdje in kakšen apartma, je bilo potrebno spremeniti to kmetijsko zemljišče v gradbeno. Priložnosti za prodajo doma je namreč vedno več, ta del Dolenjske radi obiskujejo zlasti motoristi » Kljub temu, da načrtujemo investicije, se na ukrep za mladega gospodarja ne bom prijavil, res pa je, da smo vinarstvo financirali večinoma iz druge dejavnosti. Večja prodaja na doma je spodbudila tudi povezovanje vinogradnikov na Dolenjskem, ki ne želijo pridelovati le cvička, temveč vina višje kakovosti in tržiti svojo regijo. Če bomo imeli vsi dobre izdelke, se bo več ljudi vrnilo tudi na pokušino naših penin, zato sosednji vinarji za nas niso konkurenca, prav nasprotno, to sodelovanje med nami smo prav sami vzpostavili, " sklene Andrej Slapšak.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

0 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.

Sun, 29. Mar 2020 at 18:27

90 ogledov

Možnost oddaje in obravnave vlog za izjeme od ekološkega kmetovanja
Za lažje in nemoteno izvajanje vseh opravil na kmetiji, tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije okužbe z virusom COVID-19, lahko kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja vložijo vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ali na organizacijo za kontrolo in certificiranje (KO). Vsi kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbami 834/2007/ES, 889/2008/ES, 1235/2008/ES in v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, lahko vložijo vlogo na MKGP ali KO na načine, da: vse poteka s čim manj fizičnega stika med KO, MKGP in kmeti oziroma brez stika; pošiljajo vloge po elektronski pošti; pošljejo vlogo skenirano s podpisom vlagatelja. V primeru, da pa kmet ne more poslati scana, naj jo pošlje po elektronki pošti nepodpisano. V tem primeru bo uradno zabeleženo, da vloga ni podpisana zaradi izrednih razmer (COVID -19 virus). Tudi nepodpisana vloga se razume kot veljavna in se bo obravnavala; -  odločitev od MKGP ali KO bo stranki poslana kot scan odločba oziroma v wordu (v tem primeru bo uradna zabeležka, da odločba ni podpisana zaradi izrednih razmer). V primeru vlog za nakup neekološkega semenskega materiala lahko oddate vlogo na KO pri kateri ste vključeni v kontrolo. Za vloge smo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah ali elektronskih naslovih: IKCtelefonska številka:     070 533-566 (Aleš); na elektronski naslov: ales.veberic@ikc-um.si KON – CERTtelefonska številka:       02 228 49 31     na elektronski naslov: bostjan.pesek@kon-cert.si,  joze.rantasa@kon-cert.si Bureau veritas, d. o. o.telefonska številka:   01 47 57 666                 na elektronski naslov: polona.kramberger@bureauveritas.com TUV-SUD, d. o. o.telefonska številka:    040 582 469           na elektronski naslov: liljana.surlan@tuv-sud.si V primeru vlog za nakup neekoloških živali ali drugih izjem pošljite vlogo na elektronski naslov MKGP: sonja.jurcan@gmail.com, te. št. 031 341 616. Lahko uporabite tudi obrazce, ki so na voljo na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-izjeme-od-pravil-ekoloskega-kmetovanja/ Oddaja vlog na ta način bo omogočena do konca izrednih razmer povezane z epidemijo koronavirusa (COVID-19). 

Sun, 29. Mar 2020 at 18:07

120 ogledov

Francija sprejela zakonodajo za naravna vina
Po desetletju lobiranja vinske industrije so francoske oblasti končno formalno priznale naravna vina. Kot poroča Wine Business, bodo vina, ki sodijo v novo poimenovanje, tržila z izrazom „vin methode nature“. Zveza naravnih vin je bila ustanovljena v sodelovanju s francoskim ministrstvom za kmetijstvo in francoskim nacionalnim inštitutom za poreklo in kakovost. Zveza, ki jo vodi vinar iz doline Loire Jacques Carroget, je pripravila seznam meril za novo imenovanje. Vina, ki izpolnjujejo pogoje, bodo lahko uporabljala ta logotip na svojih steklenicah. Obstoječi evropski predpisi prepovedujejo uporabo izraza naravnovino na etiketah, zato je Zveza naravnih vin oblikovala izraz "vin méthode nature". Za imenovanje bo veljalo triletno preizkusno obdobje. Za uporabo izraza "vin méthode nature" na etiketah je treba vino pridelati iz ročno pobranega grozdja iz certificirane ekološke pridelave, v kleti so dovoljene samo avtohtone kvasovke. Med postopkom kletarjenja so prepovedane naslednje prakse: cross-flow filtracija, hitra pasterizacija, termovinifikacija in povratna osmoza. V vseh vrstah vina je dovoljeno do 30 mg / l sulfita. Za razlikovanje med naravnimi vini, ki vsebujejo sulfite, in tistimi, ki ne vsebujejo sulfitov, sta bila oblikovana dve logotipa, ki kažeta, ali izdelek vsebuje sulfite ali ne. Vsako leto zunanji organ nadzoruje ustekleničeno vino, ki zaprosi za imenovanje. Če vino ni v skladu s predpisi, ga je treba tržiti kot drugo blagovno znamko, da ne bi zavajalo potrošnikov. Po pričakovanjih bo v naslednjih mesecih več kot 100 francoskih blagovnih znamk vina tržilo kot "vin méthode nature", pri čemer bodo po pričakovanjih sledili španski in italijanski vinarji. "Prva vina z označbo so lani ustvarili vinogradniki, ki so se pred trgatvijo dogovorili, da bodo izpolnili vse zahteve," je za Wine Business povedal Sebastien David, eden od ustanovnih članov Zveze naravnih vin.

Fri, 27. Mar 2020 at 22:33

192 ogledov

Mešalnicam je treba dovoliti, da si medsebojno pomagajo
Evropsko združenje proizvajalcev krmnih mešanic se pripravlja na soočanje z zapiranjem obratov. Promet z blagom se je po prvih težavah v EU vrnil v normalno stanje. Če se bo kriza nadaljevala, bo zapiranje obratov ogrozilo proizvodnjo krme. "Kratkoročno smo previdni optimisti," pojasnjuje Alexander Döring iz Evropskega združenja proizvajalcev krmnih mešanic (Fefac). Prometni zastoji na mejah so v veliki meri odpravljeni. Toda na poti od Črnega morja še vedno obstajajo težave. Dostava krme iz Ukrajine in Romunije je bila ovirana na mejah Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Vozniki, ki niso imeli zaščitnih očal in drugih zaščitnih oblačil, niso dobili dovoljenja za nadaljevanje poti, se je pritožil Döring. Pri tem so olajšava smernice Evropske komisije, po katerih prehod čez mejo ne bi smel trajati več kot četrt ure, na mejah pa naj bi voznikom vseeno merili temperaturo. Zdaj bi morale omenjene države upoštevati tudi zahteve Bruslja za nadzor meje. Fefac še poudarja, da morajo biti dobave mešanic krme, na primer rejcem perutnine, zanesljive. Kupec v supermarketu lahko običajno preide na druge izdelke v primeru slabše oskrbe, pri reji živali pa to skoraj ni mogoče. Obenem ne more izključiti, da lahko pripeljejo do zaprtja mešalnic tudi okužbe zaposlenih. V tem primeru bi si morale mešalnice  med seboj pomagati, da bi lahko še naprej oskrbovale kupce. Obstajajo nujni načrti za medsebojno pomoč, s katerimi bi se morali strinjati nacionalni organi za konkurenco. O okužbah bi morali razmišljati  o  večjem uvozu soje in drugem uvozu krme.  Pristanišča EU bi morala zagotoviti ločitev ladijskih posadk in pristaniških delavcev. Države v katere se izvaža soja, morajo biti sposobne zagotoviti zaposlenim primerno varnost. Prav tako morajo spremljati, kako se je potek okužb razvil v državah dobaviteljicah in kako to vpliva na izvoz.      

Fri, 27. Mar 2020 at 19:40

191 ogledov

Milijarda pomoči za kmetijska podjetja
Avstrijski državni svet je sprejel drugi zakonodajni sveženj COVID-19 s petimi novimi zveznimi zakoni, ki med drugim predvideva ustanovitev skrbniškega sklada v skupni vrednosti ene milijarde evrov. Namenjen je za pomoč podjetjem, ki padejo pod prag mikro, malih in srednje velikih podjetij, t. j. z manj kot 250 zaposlenimi in 50 milijoni evrov prodaje na leto. Zakonodajalec s to pomočjo sporoča, da podpira svoje kmete, ker je zlasti v kriznih časih jasno, kako pomembno je svojemu prebivalstvu zagotoviti ustrezno, zdravo in kakovostno hrano. Za zagotavljanje storitev potrebujejo podjetja solidarnost in podporo v težkih časih, predvsem pa, da dobijo kmetije, ki jih je kriza zaradi koronavirusa močno prizadela, nebirokratsko pomoč, je poudaril predsednik avstrijske kmetijske zbornice Josef Moosbrugger.  

Fri, 27. Mar 2020 at 10:30

222 ogledov

Vinarji najhujše šele pričakujejo
Združenje družinskih vinogradnikov Slovenije je minuli teden poslalo kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec poziv za pomoč in ublažitev posledic gospodarske krize v vinogradniško-vinarskem sektorju zaradi posledic ukrepov za blažitve korona virusa. V njem so opozorili, da se bodo z zamikom pokazale tudi ekonomske posledice, ko izredni ukrepi ne bodo več potrebni, ker so zaprti gostinski objekti in je prekinjena poraba na vseh vinskih trgih. Tuji kupci ne naročajo oz. odpovedujejo že potrjena naročila, turizem je zaustavljen tako doma kot v tujini, in odpovedane ali preložene vse domače in mednarodne sejemsko aktivnosti, ter otežene transportne poti in pretok blaga, kar pomeni, da je poraba vina skoraj ustavljena. Glede na sedanji položaj pričakujejo težave najmanj do jeseni, denarnih prilivov pred koncem leta oz. pred začetkom novega leta pa ne morejo pričakovati. Za ponovno stabilizacijo tržišča in povrnitev v normalno delovanje pa ocenjujejo, da bo potrebno najmanj leto dni, če ne dve ali več. Zato so predlagali nekaj ukrepov, s katerimi bi lažje ohranili likvidnost pri zmanjšanih denarnih prilivih: takojšnji moratoriji na vse kreditne obveznosti, popolno zamrznitev plačevanja obrokov in obračunavanja obresti za čas trajanja epidemije in še 12 mesecev po tem, enostavno in hitro odobravanje premostitvenih kreditov za financiranje zalog oz. plačila repromateriala. Prav tako predlagajo  subvencioniranju ali znižanje zavarovanj, oprostitev plačevanja prispevkov in davkov za kmete in njihove zaposlene za čas trajanja epidemije in še vsaj pol leta po tem in nadomestitev dela izpadlih dohodkov kot pavšalna enkratna nepovratna pomoč za male vinarje, ki davke plačujejo po KD in povrnitev dela dohodkov za manjša podjetja in zasebnike iz vinarske panoge, ki vodijo knjigovodstvo.  Težave se bodo stopnjevale V ZDA in na Kitajsko je šlo še nekaj pošiljk vina, a to je bolj tolažilno, sicer pa ima prednost zdravje ljudi in nemotena oskrba z repromaterialom za delo v vinogradih. Ničesar nam ne primanjkuje, dovolj imamo semen, fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, in sedaj se vidi, kako pomembno je, da imaš svojo oskrbno infrastrukturo, nam je dejal Silvan Peršolja, direktor kleti Brda. Ker naročil za vino ni, sta dve tretjini zaposlenih na dopustu oz. na čakanju, pomoč iz državnega paketa ukrepov bo dobrodošla. Vinarji smo se navajeni boriti z naravo, ob krizi 2010 so bili odprti azijski trgi, v sedanjih razmerah pa ni recepta. Spletna prodaja vin se je povečala, a je še vedno zanemarljiva, prej je to za nas preizkus, kako smo nanjo pripravljeni. Pričakujem, da se bodo težave naslednja dva meseca še stopnjevale,  konec leta se bodo pokazale tudi zaloge vina, je sklenil Peršolja.           Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda  

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU