PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI
Pogovor z dr. Irmo Slavič Potočnik o razvoju podeželja
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 27. januar 2020 ob 14:29

Odpri galerijo

Dr. Irma Potočnik Slavič

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov.

Slovensko družboslovje za ta podeželje skorajda prenehalo zanimati, zato je oddelek za geografijo FF še edini v državi, ki mu predstavljajo spremembe v njem raziskovalni izziv. Nenazadnje imajo prav slovenski geografi več kot 50-letno tradicijo raziskovanja podeželja, naša sogovornica pa se je posvetila endogenim (notranjim) razvojnim potencialom slovenskega podeželja ter razvoju podeželja od spodaj navzgor, v okviru številnih mednarodnih projektov, kot ga gradi Evropska unija v okviru skupne kmetijske politike s pristopom Leader.

V postindustrijskem obdobju, ko se meša staro in novo, imamo geografi občutek za to, kaj se dogaja v družbi in prostoru. Sodobno globalizirano podeželja ne razumemo samo kot kmetijski pridelovalni, temveč kot večfunkcijski prostor, z vidika prostočasnih aktivnosti, bivanja, različnih ekosistemskih storitev, česar v Sloveniji na ravni strok, politik in v vsakodnevnem življenju še ne razumemo dovolj, izpostavi kot eno od rdečih niti svoje stroke dr. Irma Slavič Potočnik.


Razvoj slovenskega podeželja so pogosto prekinile politična spremembe, tako po 2. vojni, kot po osamosvojitvi, ko je bil prekinjen policentrični razvoj države.

V Sloveniji imamo veliko srečo, da imamo še veliko podeželja, ne glede na to, da se spreminja. To je naša razvojna prednost in tako kot je razvito naša podeželje, je redko kje. Mi sicer gledamo v Avstrijo ter menimo, da je tam vse super, a ni, le bolj so ponosni na to, kar imajo. Z bivšimi socialističnim državami se sploh ne moremo primerjati, ker so tam v industrijskem obdobju podeželje popolnoma uničili, mi pa smo vendarle imeli policentrični razvoj, ki je omogočal dnevne migracije, da so ljudje kot polkmetje, nekateri tržno usmerjeni, ostajali na podeželju in krpali razvoj.

Po osamosvojitvi so območja, kot so Prekmurje, Slovenske gorice, Bela Krajina izgubila večino industrije, delovna mesta, iz katerih so zaposleni polkmetje vlagali dohodke v kmetije.

Da, toda prav ta območja so prav zaradi policentričneg razvoja izgubila prebivalstvo že prej, ker se je to iz višjih nadmorski višin preselilo v ravnine ali poiskalo delo v Avstriji. S tem so se zelo osiromašile podeželske strukture, območje je demografsko erodiralo, generacije so manjkale. A da bi jokali, ne bo dobro, pogledati je treba širše, kaj se s takimi območji da narediti. Čez nobeno območje ne bi naredila križa, če najdemo samo enega samega posameznika, ki je pripravljen nekaj narediti, je mogoč premik. Kot spremljam Prekmurje, zlasti Goričko, gre tam za nov razvojni preboj. Res je zahodno Goričko razvito tudi zaradi kapitala iz zaposlitev v Avstriji, ki ga Slovenci investiramo drugače, predvsem navzven, ampak zgodile so se tudi spremembe. Še nekaj let nazaj so naši študentje iz Prekmurja, Kozjanskega govorili, da so »ubogi«, a zdaj pridejo na študij samozavestni. Pozabljamo, da so se v tem prostoru bile tudi velike naložbe v lokalno infrastrukturo, različne dejavnosti, kar je pripomoglo, da so prebivalci razvili poslovno idejo, ali upoštevali, kar so zapustili dedki, preden so se zaposlili "nekje v Muri." In Goričkemu je dalo priložnost ravno to, da je celotno Prekmurje začelo postajati prepoznavno kot turistična destinacija in prostor posebne gastronomske, kulturne dediščine. Sedaj prihajajo sinergijski učinki, vidimo, kako se vse prepleta. Tudi gostje so ponudnike, zdravilišča, prisilili k širšemu trženje destinacije, odpiranju v prostor, previdni pa moramo biti, da se ne razvije v množični turizem, ki območju odvzame privlačnost.

Policentirčni razvoj se je začel ponovno vzpostavljati z vstopom v EU z izvajanjem programa Leader, ki mu je bila v Sloveniji v obdobju 2007-2014 namenjenih okrog 33 milijonov evrov oz tri odstotke iz PRP za razvoj podeželje od spodaj navzgor prek lokalnih akcijskih skupin (LAS). Kot nasprotni tok pa je v Sloveniji po osamosvojitvi izjemno močna centralizacija, ki vleče energijo mladih iz vseh delov države v Ljubljano.

Policentrizem je zaspal, nismo ga nadgradili. Od 70-tih let smo ljudi izobraževali, nismo jim pa dali njihovi izobrazbi primernih delovnih mest, in to je eden od razlogov, zakaj je tako močan pritisk na velika središča- ker so tam ta delovna mesta. In če želimo izobraženo delovno silo obdržati na podeželju, je ena do možnost podjetništvo, a je poleg tega potrebno še kaj več. Odličen primer za to je Godovič, kjer je podjetje, svetovni igralec na področju prezračevalnih naprav, v katerem je zaposlenih 20 doktorjev znanosti, ki se vozijo na podeželje od drugod. Takšni trendi bi naredili podeželje bolj živahno. Ko se je država centralizirala, se nastavki policentrizma niso ustrezno finančno okrepili in v takih razmerah se je začel izvajati Leader, ki ga poznajo v EU že od 28 let. Sama zagovarjam, da morajo priti pobude od ljudi, a mora tudi politika dati ustrezno podporno okolje, strategijo. Leader v Sloveniji ni padel na prazna tla, v 90-tih so domači strokovnjaki po tujih zgledih s projekti CRPOV (celovit razvoj podeželja in obnove vasi) začeli pomagati podeželskim strukturam. Hkrati se je začel razvoj vinskih cest. CRPOV je zgradil dobro podlago in usposobil akterje, ki so projekte tudi znali narediti in nadaljevali delo v Leader-ju, ki je v EU sedaj že v peti reinkarnaciji kot sedanji CLLD- lokalni razvoj, ki ga izvaja skupnost. Imel je že boljša obdobja, a je tudi slovenskemu podeželju dal nov zagon, prinesel naložbe.

SAMO DELOVNA MESTA NISO DOVOLJ

Politika bi morala rezultate Leader in CLLD ovrednotiti na sedem let, a strokovnjaki menite, da dajejo te naložbe rezultate dolgoročno in jih včasih tudi ni mogoče opredmetiti.

Tako je, v obdobju 2007-2013 je bilo izvedenih preko LAS 1400 projektov, v 2014-2020 bo samo z CLLD investirano v slovensko podeželje s programi 37 LAS 95 milijonov evrov. Pomembno je, da so se LAS-i začeli medsebojno povezovati. CLLD ima predpisane nekatere kazalce merjenja rezultatov , najlažje je meriti otipljive, kot je število delovnih mest, a če hočemo kaj več dolgoročno, samo število le-teh ne bo dovolj, pač pa je treba vprašati prebivalce, zakaj je zaradi teh projektov njihovo življenje na podeželju boljše in lažje poslovanje v njihovem podjetju, na turistični kmetiji.

Osnovna infrastrukturo, širokopasovno omrežje je osnova, da prebivalci sploh ostanejo na podeželju, ki jo mora priskrbeti država. Mlada generacija, ki se sedaj odloča za življenje na podeželju, pa poskuša najti rešitve, kje bi našla delovna mesta zase. Ker dojema podeželje drugače od prejšnje generacije, iščejo zaposlitve, povezane z odgovornim odnosom do okolja in socialnimi storitvami, pomembno pa jim je tudi rekreacija, kakovostna hrana.

 Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti.

ZNANJE Z IN DODANA VREDNOST MORATA OSTATI DOMA

Podeželje mora imeti za razvojni preskok tudi svoje notranji naravni, gospodarskiinfrastrukturni, človeški, organizacijski, kulturi potencial, ki ste ga pred dobrim desetletjem raziskovali v Goriških brdih, Zgornji Savinjski dolini, Suhi krajini in Brkinih. Ali je bilo že takrat očitno, da so Brda pred izjemnim razvojnim preskokom?

Osredotočila sem se na štiri zelo različna območja, da bi videla, kako endogeni potenciali delujejov različnih okoljih. Pokazala se je določena podobnost med Brdi in Zgornjo Savinjsko dolino, ker so imeli strukture, sposobne mrežnega aktiviranja endogenih potencialov. V Brdih je gospodarska hrbtenica vinogradništvo, takrat je bilo to 600 kooperantov v zadrugi in 200 zasebnih vinarjev. Enako pomembni pa so sadjarstvo, turizem, z njihovim povezovanjem pa se prebudi možnost mrežnega aktiviranja teh potencialov.


				Brda so prvo slovensko vinarsko-turistično območje 			Brda so prvo slovensko vinarsko-turistično območje

 Brici znajo vsako stvar dobro razmisliti in prihodek vnašati nazaj. Bistvo neoendogenega razvoja je namreč prav to, da vso znanje, dodana vrednost in kapital ne odtečejo ven, temveč se investirajo nazaj, tj. nasprotno, kot v primeru, ko je podeželje zgolj igrišče za tuje naložbe. Že v 80-tih letih, ko je država dovolila zasebnikom stekleničenje, so starši prepustili kmetije mladim vinarjem, tiso si upali, imeli so zanje in izkoristili lokalizacijo, ponudili res lokalno, ker ljudje iščejo drugačnost. Zato govorimo o glokalnosti- lokalno je danes globalno. Brici so znali te posebnost tržiti, bili so samozavestni, po drugi strani pa niso vlagali v nekaj brez smisla. O tem pove primer, da ena od mojih študent iz Brd za svojo prvo plačo ni kupila oblek, temveč sadike kakija.

Brda lahko danes primerjamo z Južno Tirolsko, kjer mladi ne iščejo služb drugje. Pomembno pa je tudi to, da je celotno območje v eni sami občini, saj se marsikdaj razvoj enega območja, razdeljenega na številne (npr. Haloze) zaplete.

Ali bi lahko podobno kot Brda odskočila še katera slovenska regija, s podobnimi možnostmiza kmetijstvo in turizem se v zadnjem obdobju zelo razvija Vipavska dolina.

Po isti poti ne gre nobena, vsako slovensko podeželsko območje pa ima možnost to narediti, če se prebivalci za nekaj odločijo in to speljejo, se znajo med samo povezati, da najde dobrobit vsak zase in za skupnost. Vipavska dolina je z mojega zornega kota najboljši geografski učbenik, ker je v prostoru, v katere smo naredili tudi nekaj napak, vse enkratno postavljeno. Tukaj je sedaj čutiti zelo veliko energijo, to je bila med vinarji že pred sedmimi leti, imajo zares bogato kulturno- vinogradniško dediščino od Vertovca naprej, pa številne odlične vinarje. Geografsko pa ima Vipavska dolina kot stik ravninskega dela s pregradami in Vipavskimi brdi še več možnosti za športne oblike turizma. Če izhajam iz misli dr. Marjana Klemenčiča, da je podeželje kot supermarket, v katerem ima vsaka polica svojo vlogo, v njem vsakdo najde nekaj zase. Seveda ni mogoče pričakovati, da bo življenjski standard povsod enak, toda za določen tip obiskovalcev ima neverjetne možnosti vsak del slovenskega podeželja. Bistven pa je, da morajo domačini vedeti, kaj bi tam počeli in da tega preboja ne bo, če ne bodo tudi delali, brez tega pa ne bo šlo.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 10. Apr 2020 at 12:18

0 ogledov

Pomanjkanje sezonske delovne sile
Glavni izziv v nekaterih dejavnostih v kmetijstvu  prihodnje mesece bi lahko bile omejitve potovanja za sezonske delavce v EU. V Nemčijo prihaja veliko sezonskih delavcev iz vzhodne Evrope-, Romunije, Poljske, Bolgarije, o njihovem številu pa ni natančnih statističnih podatkov. Vloga sezonskih delavcev je še bolj izrazita v drugih državah EU, piše nemški agrarni ekonomist dr. Sebastian Lackner iz Univerze v Göttingenu.   Preglednic, ki temelji na podatkih Eurostata, prikazuje delež neredne in zaposlene delovne sile, ki zajema tudi sezonske delavce iz drugih držav. Razvidno je, da ima začasna delovna sila pomembno vlogo zlasti v Italiji, Španiji, Romuniji, Franciji in Grčiji. Te države so glavne pridelovalke zelenjave, sadja, vina in imajo veliko trajnih nasadov, kjer je potrebna ta vrsta delovne sile. Zlasti v Italiji in Španiji je delež sezonske  delovne sile visok, skoraj 20 odstotkov. Izračunano povprečje EU (brez Avstrije in Finske) je devet odstotkov.  V kmetijstvu obstaja nekaj proizvodnih sistemov, ki so zelo odvisni od sezonskih delavcev. Za pridelavo zelenjave, sadja, vina in obdelavo trajnih nasadov je potrebna delovna sila, ki ni vezana samo na obiranje. Zlasti v pridelavi zelenjave se potreba po sezonskem delu začne s sajenjem in nadaljuje skozi celo sezono. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo, da bo pridelava v teh sektorjih imela težave. V Italiji, Španiji in Franciji se je rastna sezona na prostem v proizvodnji sveže zelenjave že začela, v Nemčiji se začne marca oz. aprila. Naslednja slika kaže, da je zlasti v nekaterih državah delež površin za pridelavo sveže zelenjave sorazmerno visok.  Južne države EU in - zanimivo Litva, so glavni pridelovalke  sveže zelenjave. V teh državah lahko pričakujemo težave zaradi pomanjkanja sezonske delovne sile. To je še posebej pomembno, saj južne države EU običajno izvažajo v druge regije EU. Če so na primer letine nekaterih vrst zelenjave nizke, jih v teh državah običajno nadomestijo s pridelavo iz Francije, Španije, Italije ali Romunije. Letos je to lahko izziv, saj je Italijo in Španijo močno prizadel Covid-19, proizvodnja pa lahko postane veliko težja kot na primer v drugih regijah, kjer je stopnja okužbe še vedno nižja. Toda spet bomo videli, kako se bo  to razvijalo  v prihodnjih tednih. Poziv za pomoč Marca, v prvih tednih koronavirusa, z zaustavitvijo javnega življenja v številnih državah EU, in zaprtjem meja, so se številne kmetije in podjetja hitro odzvala in aktivno iskala delovno silo. V Nemčiji številne kmetije  iščejo pomoč. Obstajajo platforme, na katerih lahko kmetje iščejo delovno silo in odzovejo se zainteresirane osebe, ki imajo čas. Nemško združenje strojnih krožkov  (Deutscher Maschinenring e.V.) ima veliko platformo, ki jo podpira nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BMEL), imenovano "Das Land hilft". Obstajajo tudi druge lokalne ali bolj posebne pobude, na primer "Wir haben es satt", ki zagotavljajo pregled različnih platform. Nemška zvezna vlada odkrito podpira to iskanje. V nekaterih primerih pomagajo študenti na primer v Hessenu in na Bavarskem 2. aprila 2020 je nemško ministrstvo za hrano in kmetijstvo (BMEL) objavilo potno strategijo za premagovanje pomanjkanja delovne sile. Nemško kmetijsko ministrstvo je predlagalo sklop pravil, s katerimi bi aprila in maja v Nemčijo lahko pripotovalo okoli 40.000 sezonskih delavcev, kar bi lahko zajelo znaten del potrebnih 100.000 delavcev v maju. Dokument vključuje stroga pravila o nastanitvi in zdravstvenih pregledih pred vstopom v Nemčijo. Predlagani ukrep vključuje karanteno - sezonski delavci lahko začnejo dela na kmetiji, vendar morajo ostati omejeni na lokacijo kmetije in ne smejo biti v stiku z drugimi delavci. Dokument je korak v pravo smer, vendar je precej omejujoč. Kmetije aktivno iščejo po različnih kanalih in družbenih medijih, saj je na tem mestu veliko. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali to zadostuje za nadomeščanje do 9 odstotkov delovne sile v EU. Vprašanje je, ali lahko na novo zaposlene osebe v kmetijstvu to delo opravijo dolgoročno. Delo na kmetiji je lahko naporno in zahteva znanje in ročne spretnosti. Delavci se bodo morda morali iz mest preseliti na podeželje, kar bi lahko bil tudi izziv,prav tako pa še znano, ali  bodo te rešitve na kmetijah zadovoljive, ali bo novo delovno sila ustrezna za delo v kmetijstvu.

Fri, 10. Apr 2020 at 10:00

0 ogledov

Nova pravila za ponovno uporabo vode za namakanje
Svet EU sprejema nove ukrepe za zmanjšanje tveganja pomanjkanja vode za namakanje pridelkov. 7. aprila je s pisnim postopkom sprejel uredbo, ki bo olajšala uporabo očiščene komunalne odpadne vode (odpadne vode) za namakanje v kmetijstvu. Pravila bodo pomagala Evropi, da se prilagodi posledicam podnebnih sprememb. Uredba, ki popolnoma ustreza krožnemu gospodarstvu, bo izboljšala razpoložljivost vode in spodbudila njeno učinkovito rabo. Pomagati želi pri zagotavljanju vode za namakanje njiv, zlasti med vročinskimi valovi in ​​hudimi sušami lahko pomaga preprečiti pomanjkanje pridelka in pomanjkanje hrane. Glede na to, da se geografske in podnebne razmere med državami članicami močno razlikujejo, se lahko država članica odloči, da za delno ali celotno ozemlje na celotnem ozemlju ni primerno uporabiti očiščene vode za kmetijsko namakanje. Svet je sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, Uredbo mora zdaj Evropski parlament sprejeti v drugi obravnavi, preden bo lahko objavljena v Uradnem listu.  

Wed, 8. Apr 2020 at 10:59

167 ogledov

Kmetje se zavedamo poslanstva, da pridelamo čim več lokalne hrane
"Zadnje tri tedne imamo trikrat več prometa, če smo imeli prej 40 strank, jih imamo sedaj več kot 200. Kmetje zato več tudi sadimo oz. sejemo, kar ni težko, če veš, da bodo pridelki prodani," predstavi odziv kupcev in kmetov na sedanjo krizo v slovenski Istri Dane Podmenik, eden od članov zadruge Zemlja in morje. Vanjo se je za nastop na trgu pred nekaj leti povezalo pet istrskih kmetov in en školjkar in je največja zadruga ekoloških kmetov na Obali. Njihovi kupci oddajo naročila in jih plačajo po spletu, zabojček z živili, ki jih izberejo v zadrugi (ta stane 12 evrov), ali jih kupci izberejo sami, dostavijo na prag v torek in sredo, imajo pa tudi svojo hladilnico. Ponudijo lahko sezonsko zelenjavo, od radičev, blitve, špinače, korenčka rdeče pese, do vseh vrst žitnih in mlečnih izdelkov, olja, vino. V ponudbi nimajo le svojih izdelkov, temveč od 50 kmetov od Čadrga, Vipavske doline, do Brkinov. "Naša prednost je, da smo v primerjavi s konkurenco cenejši, v našem zabojčku je za kilogram živil več, le-ta pa so tud sveža, saj je naročeno že čez dve uri pri nas in čez tri ure pri kupcu. Izrecno pa vztrajamo na izključno slovenskih ekoloških pridelkih, z uvozom se ne glede na zahteve kupcev ne ukvarjamo, čeprav je letos  pomanjkanje domačih ekoloških jabolk. Glede na povečano prodajo sem sam posadil dodatnih 1000 sadik vseh vrst zelenjave, ta pa letos v suši raste slabo. Sedaj vsi govorijo, da je pomembna lokalna oskrba. Kmetje se zavedamo poslanstva,  da pridelamo čim več lokalne hrane ter upamo, da bo del tega zavedanja ostalo pri kupcih in da ne bodo že čez dva meseca vsega pozabili," sklene Podmenik.  

Tue, 7. Apr 2020 at 20:46

236 ogledov

Vinogradniki bodo brez skrbi šele po 15. maju
Nekatera bordojska posestva so konec prejšnjega tedna v svojih vinogradih prižgala sveče, potem ko so oblasti opozorile na morebitno škodo zaradi pozebe. Vinske kleti v severni Burgundiji, tudi tiste v Chablisu, so bile na nekaterih območjih prisiljene uporabiti zaščito v obliki oroševanja vinogradov, je zapisal Decanter. Poročila kažejo, da doslej ni bilo večje škode, vendar so se vinogradniki sredi tedna soočali z bolj zaskrbljenim čakanjem, in sicer sredi napovedi temperatur pod lediščem. Močna zmrzal lahko škoduje trti, če so prizadeti brsti. "Stresno je,“ je dejal Guillaume Willette, direktor sindikata burgundskih vinarjev Syndicat des Bourgognes. "V začetku naslednjega tedna bomo vedeli več. Véronique Drouhin-Boss, glavni enolog oposestva Drouhin, je povedal, da je ekipa dve noči zapored zaščitno oroševala trto na posestvu Bougros v Chablisu, vendar ta metoda proti pozebi na drugih najboljših območjih ( (grand cru) še ni potrebna. Preostali vinogradi so bili opremljeni s svečami, vendar doslej še niso bile prižgane. Drouhin ima v vinogradih termometre, ki sprožijo alarm v domu upravitelja vinograda, če temperature padejo prenizko. Cécile Mathiaud iz sveta vinarjev Burgundije( BIVB), je dejal, da se na večini področij brstenje še ni končalo, kar pomeni, da je še vedno veliko tveganje. Vinarji ostajajo optimistični, saj je za naslednje dni napovedano toplejše vreme. V Burgundiji je Drouhin-Boss dejal, da so razmere za pridelovalce bolj maraton kot pa šprint. V Bordeauxu so vinarji povedali, da še niso zabeležili večje škode, a odločilnih bo še nekaj prihodnjih tednov. Château Croix de Labrie iz velikega posestva St-Emilion, je objavil na facebooku videoposnetek, kako v svojih vinogradih postavlja gorilnike sveč. Zaradi blage zime je bila v nekaterih delih Bordeauxa trta razmeroma zgodaj v stadij napenjanja očes in odpiranje brsta, vinogradniki pa se še dobro spomnijo zlasti pozne aprilske pozebe, ki je leta 2017 na nekaterih območjih močno zmanjšala letino. Oblasti v Bordeauxu so opomnile pridelovalce, da je dovoljeno sveče prižigati le, če je tveganje zmrzali dokazano in zato je treba temperature ves čas spremljati. Vinogradniški delavci morajo upoštevati tudi pravila razdalje med ljudmi, uvedena zaradi omejitve  širjenja virusa korona .

Tue, 7. Apr 2020 at 09:47

166 ogledov

Razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov
Evropska komisija je  objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije. Razpis vključuje sofinanciranje tradicionalnih in integriranih projektov ter projektov tehnične pomoči. Zaradi težje komunikacije in drugih omejitev, ki jih povzročajo ukrepi, sprejeti zaradi pandemije novega koronavirusa, so letošnji roki za oddajo osnutkov projektov in polnih projektnih prijav nekoliko daljši: julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte prednostnega področja okolje in učinkovita raba virov (ENV);julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte s prednostnih področij narava in biotska raznovrstnost (NAT), okoljsko upravljanje in informacije (GIE) ter projektov tehnične pomoči;oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov;oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC).Ministrstvo za okolje in prostor zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19 letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva, za vse informacije pa se lahko obrnete na e-pošto: life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke.Vsi zainteresirani prijavitelji se lahko udeležijo virtualnega informativnega dne, ki ga organizira Evropska komisija 30. 04. 2020.

Tue, 7. Apr 2020 at 08:42

274 ogledov

Vinska klet v ženskih rokah
Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica leta 2005, podedovala od mame Veronike, ki je hkrati izkoristila še ukrep zgodnjega upokojevanja. Ke je vino večinoma še vedno moški posel, je ena redkih vinark na družinski kmetiji v Sloveniji, in morda celo edina na Štajerskem. Zgodba njihovega posestva je neločljivo že več kot dve stoletji poveza s trto in vinom. Prve trte so  na njihovi zemlji posadili že leta 1815 benediktinci in zasnovali 38 hektarjev veliko posestvo, tega pa je leta 1938 kupil Veronikin oče, oz. Mihaelin dedek Ivan Dopler, po katerem se njihova hiša z dodano črko p sedaj imenuje. Trta in vino pa sta "zlezla pod kožo " celotni družini: tudi hčeram Lini (19),  Lani (17) in Leni (12), pa tudi očetu Boštjanu, ki je sicer podjetnik, a vendar kmetijo podpira iz vseh vidikov. Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina Od obdobja, ko je kmetijo še vodila Veronika, je bilo na kmetiji kar nekaj sprememb, zadnja večja lansko leto, ko so dokončno opustili živinorejo. Vsa leta so namreč poleg pridelave vina redili še okrog 40 mladih govejih pitancev simentalske pasme. "Kupovali smo  200 kg težke pitance in jih prodali pri teži  700 kilogramov. Ker pa se pitanje pri sedanjih nizkih cenah mesa za kmete ne izplača, so šle živali dokončno iz hleva, kljub temu, da se je mama težko odločila za ta korak. Tako obdelujemo sedaj še samo devet hektarjev vinogradov, ostala zemljišča smo oddali v najem. Dodatni dohodek predstavlja sedaj turizem, v katerega sem se intenzivneje usmerila, ker me tudi zelo veseli. V tem času je seveda obstal.  Kmetje smo se navajeni boriti  z naravo, proti virusom pa nimamo orožja," pravi zaskrbljeno Mihaela v času splošne izolacije zaradi korona virusa, ko smo se prisiljeni  Lega in vino 360 stopinj  Dohodkovno glavna dejavnost Hiše Doppler je seveda  vinarstvo z  vinogradi okrog vinske kleti, ki so jo pred desetimi leti zgradili nekaj kilometrov proč od kmetje, v Kozjaku nad Pesnico, uradno v podokolišu Srednje Slovenske gorice. Naložba v enega najsodobnejših vinarskih objektov na Štajerskem, z zmogljivostjo 140.000 litrov, je bila vredna 1,3 milijona evrov, od tega je so 540.000 evro pridobili na razpisu za evropska sredstva, drugi del pa je vložil Boštjan. Posebna lega kleti, ki je v celoti pod zemljo in na vrhu okroglega griča, je izjemno privlačna za obiskovalce, saj je iz nje razgled daleč po Sloveniji in Avstriji. Po tej legi so poimenovani tudi njihovo posebno  belo vino najboljših letnikov 360 stopinj, zadnji na trgu je zeleni silvanec 2015. Še pomembnejši  je tehnološki vidik, ki jim je omogočil preboj na trg  z bolj raznoliko ponudbo sodobno kletarjenih vin,  kakršnih  v stari kleti z neustrezno opremo ni bilo mogoče donegovati. Delo v njej je tako kot usklajevanje vseh del na kmetiji, od administrativnih,do razvoza vin pod Mihaelinim taktirko, ki ima tukaj kot šolana enologinja, saj je pripravljala iz enologije tudi doktorat, tudi za delo prijazno delovno mesto, v njej  je vse na tipko. Vsi procesi od prevzema grozdja, beleženja podatkov do kletarjenja so vodeni računalniško, njena posebnost ob pa je, da jo odpira prstni odtis obeh lastnikov. Tako je bila zasnovana tudi iz varnostnih razlogov, saj se ob preseženi stopnji ogljikovega monoksida ob vrenju jeseni samodejno zapre. Največja prednost nove kletarske opreme - od nerjavečih cistern, do hladilnega sistema pa je preprečevanje vdora kisika in bakterij v vino, kar pomeni znatno nižjo porabo žvepla, ohranjeno aromatiko in počasnejše staranje vin. Mihaelina v kleti  skrbi, da imajo vina Doppler prepoznavni slog- to je sadnost, svežina in značilna sortna cvetica, pri delu pa ima tudi pomočnika, kletarja Aleša Slano ter še dva v vinogradih, kjer se kakovost vin pravzaprav začne. V njih ostaja hiša Doppler zvesta štajerski tradicij, zato je najbolj zastopana sorta laški rizling, te je okrog 30 odstotkov,  po 20 odstotkov je  renskega rizlinga in sauvignona, ostalo pa šipon, chrdonnay, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, ter rdeča zweigelt in modra frankinja." Vinogradi so stari od 10 do 15 let, načrtujemo še obnovo hektarja, zadnje desetletje pa nam vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno. Že leta 2009 je toča tako močno poškodovala trto, da smo morali dva hektarja obnoviti, letnik 2014 je bil izjemno slabe kakovosti, 2016 smo ostali brez pridelka zaradi pozebe. Grozdje smo morali v slabih letnikih dokupiti, vsekakor pa je pri teh nizkih cenah bolje, da grozdje kupuješ, kot prodajaš, sami ga vinogradnikom vsaj takoj plačamo." Dve šampionski Dioni Kljub vsej moderni opremi, pa se pri letnem pridelku med 50 in 60 tisoč litrov vina ne izplača kupiti vse opreme, zato so člani vinarske zadruge, v katerih skupaj 35 štajerskih vinarjev uporablja polnilno linijo in etiketirko. Lani pa je manjša skupina šestih vinarjev kupila skupni degoržator za 30.000 evrov, oz 5000 po vinarju, kar je znatno ceneje, kot če bi storitev najemali, saj stane ta 90 centov po steklenici, letno pa napolnimo 10.000 steklenic penin, predstavi stroške stekleničenja "mehurčkov Mihaela, po katerih postaja njihova hiš vse bolj prepoznavna. Pridelujejo izključno klasične penine: muškatno, rose iz zwegelta in modra frankinje, obe zorita na kvasovkah leto in pol. Penina Diona brut natur pa je vedno iz chardonnaja in zori na kvasovkah tri leta. Prav za Diono brut natur je Mihaela prejela leta 2018 in 2019 šampiona na največjem ocenjevanju vin v Sloveniji, v Gornji Radgoni. Terasa za poroke Večino vin predstavljajo mirna buteljčna vina, na trgu so pod osmimi etiketami: kot sortna vina, zvrst rizling in efekt rose in v bariku zorjen rdeč efekt iz zweigelta in modre frankinje. Okrog 40 odstotkov vin prodajo doma, 60 odstotkov pa gostincem po celi Sloveniji. Del polnitev jim uspe tudi izvoziti,  že več let redno v Francijo, ZDA, Nizozemsko in v Veliko Britanijo, kot perspektivni sorti pa oceni hišna vinarka šipon in laški rizling, ki sta na štajerskem najbolj doma. Čeprav se dobro prodaja tudi sauvignon, pa je tega v svetu veliko, sploh v sosednji Avstriji. Zadnji leti prodajo vse več vin doma, prek turizma, uradno imajo registriran vinotoč, prirejajo pa veliko dogodkov, njihova terasa ob kleti je kot nalašč za poroke in teh je bil doslej največ. " Za te se posebej potrudimo, saj mora biti za mladoporočenca to poseben dan, in da lahko vse dobro pripravimo, na kmetiji čez vikende v vinogradih ne delamo. Naša osnovna storitev je oddajanje prostora ter prodaja vina, za toplo hrano pa je poskrbljeno prek cateringa. Gostili smo že veliko poslovnih zajtrkov, team buldingov za podjetja, in rojstnih dnevi, k nam pa pride vsako leto okrog 30 skupin odbojkaric iz ZDA, in te so zelo hvaležne gostje.  Turizem je začel prinašati dodatni dohodek prav zadnja leta, a je bil zato tudi dodaten vložek, okrog 100.000 evrov," predstavi Mihaela še zadnji glavni premik med zadnjima dvema generacijama nosilk kmetije. Zamisli za naprej jim ne zmanjkuje, Boštjan si želi še svoj vinjak, iz grozdja bi radi pridelali še rozine in olje grozdnih pešk, pa še kaj bi se našlo. Nove zamisli prinaša kmetijo že tudi tretja generacija nežnejšega spola, saj so vse tri hčere odraščajo s trto in vinom. Aktivneje  se v delo že vključuje najstarejša Lina, ki jo veseli sodelovanje v trženju in delo na družbenih medijih, kot  jih zahteva delo z vini Doppler.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI