Vključeni le najboljši vinogradi
Novi konzorcij vinarjev Spodnje Vipavske doline
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 11. marec 2020 ob 13:31

Odpri galerijo

Anton Harej, Tadej Kavčič in Danilo Baša so med ustanovnimi člani novega Zavoda konzorcij vinarjev Vipavske doline

V Vipavski dolini že deluje konzorcij zelena in pinele, januarja letos pa je bil ustanovljen nov konzorcij vinogradnikov in vinarjev Spodnje Vipavske doline, ki si želijo povezani nadgraditi kakovost in ponudbo svojih vin in poudariti njihovo geografsko poreklo.

Anton Harej, predsednik Zavoda konzorcij vinarjev Vipavske doline ( ZKVVD) nam je dejal, da so iskali možnost za večjo prepoznavnost vinarjev Spodnje Vipavske doline v slovenskem prostoru in širše. "V želji, da ponudimo pravo kakovost in dogodke, smo 6. januarja letos uradno ustanovili ZKVVD, v katerega nas je povezanih 15 vinogradnikov in vinarjev iz Dornberka in Branika in dva strokovna člana: Danilo Baša, Gregor Baša, Posestvo Berce, Tomaž Bizjak, Davorin Colja, Primož Čotar, Dean Čebron, Vina Dornberk, Zaloščan vina De Adami, Tadej Kavčič-Barkola, Tomaž Lisjak, Jožko Tratnik, Danilo Vodopivec, Damir Zgonik in Matej Žabar, ter dr. Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije in Anton Harej. Vsi pridelovalci imajo skupaj več kot 70 hektarjev vinogradov, torej gre za večinoma srednje velike profesionalne vinarje. Začeli smo z majhnimi koraki, rastemo od spodaj navzgor, odprti smo tudi za povezovanje z vinarji iz Zgornje Vipavske doline. Vzpostaviti želimo delujoč konzorcij, z jasno vizijo razvoja. Naše območje je že del mestne občine Nova Gorica, hkrati pa smo delk Vipavske doline, v kateri poteka največ vinarskih aktivnosti v občini Vipava in Ajdovščina. V Novi Gorici pa potekajo aktivnosti za vzpostavitev središča treh vinorodnih okolišev: Brd, Krasa in Vipave, saj vinarji nimajo izgrajenega nobenega potrebnega institucionalnega povezovanja."

VRHUNSKA VINA IZ TERAS

Na območju Dornberka in Branika so posajene v glavnem francoske sorte chardonnay, sauvignon, merlot in cabernet sauvignon, ker pridelovalci zaradi specifičnih leg vinogradov,v glavnem na bolj strmih legah s terasami, nimajo težav z doseganjem kakovosti. Osončenost njihovih leg je povprečno za četrtino večja kot v Vipavski dolini.


				Tadej Kavčič, kmetija Barkola, iz Dornberka,je predstavil prva vina,ki jih je poskusno prideloval za novi vipavski konzorcij: merlot in cabernet franc 2017,ki sta 18 mesecev zorela v bariku in chardonnay 2018. Vsa tri vina so bila ocenjena z vrhunsko oceno nad 18,1. 			Tadej Kavčič, kmetija Barkola, iz Dornberka, je predstavil prva vina,ki jih je poskusno prideloval za novi vipavski konzorcij: merlot in cabernet franc 2017, ki sta 18 mesecev zorela v bariku in chardonnay 2018. Vsa tri vina so bila ocenjena z vrhunsko oceno nad 18,1.

Tadej Kavčič, mladi prevzemnik na kmetiji Barkola, iz Dornberka, pojasni, kako so se odločili v konzorciju nadgraditi kakovost vin: "Vključeni vinogradniki in vinarji bomo spremljali dva tipa vin - iz nižinskih vinogradov z naklonom pod 21 odstotkov in iz izbranih leg na terasah nad 21 odstotkov naklona. Ravninska vina so bolj sadna in aromatična, iz terasastih vinogradov pa bolj kompleksna, z višjo stopnjo alkohola. Iz slednjih bomo pridelali tako rdeča kot bela vina, vsak vinar sam pa se bo odločil, s katero lege in sorto bo vstopil v projekt. Vinar lahko izbere le eden ali dva vinograda na najboljši legi na terasah, tj. v projekt ne bodo vstopali s celotnimi površinami oz. pridelkom, saj je cilj pridelava vin višjih kakovosti. Konzorcijska pravila so v pripravi, tri kmetije smo jih zadnja tri leta na svoje stroške preizkušale, da bomo vzpostavili življenjski pravilnik. Ker ne želimo graditi na besedah, temveč vinih, se bomo o trženju odločali šele, ko bomo imeli vina, v tem času smo dobili prva vina letnikov 2017, 2018 in 2019. Poskusne smernic smo pripravili skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, skupaj spremljamo med letom vinograde od rezi, gnojenja, zelenih del do dozorevanja, trgatve in izbiro lesenih sodov za zorenje vin. V izbranih vinogradih smo omejili pridelke na 5,5 tone/hektarju, trudimo se za trgatev v optimalni kakovosti grozdja, zato ga vzorčimo pred trgatvijo dva do trikrat tedensko. Vsak vzorec vsebuje 400 jagod po celotni površini vinogradov, na tej osnovi določimo idealni čas trgatve za vsako sorto, praviloma ima zanjo vinogradnik osem dni časa po zaključku nalaganja v sladkorja v jagodi .Predvsem pa moramo biti pazljivi, da nam arome v grozdju na strmih legah ne "izgorijo" že na trti. V kleti imamo člani konzorcija proste roke, določili pa smo minimalno vsebnost alkohola 12,5 volumenskih odstotkov in obvezni biološki razkis pri rdečih vinih, ter 18 mesecev zorenja v novem bariku oz. velikem lesenem sodu. O trženju se bomo odločali šele, ko bomo imeli vina," pravi Kavčič, ki obdeluje doma kot predstavnik pete generacije na kmetiji 12 ha vinogradov in redi še perutnino. Z vinogradi je kmetija Barkola vključena v KOPOP programe, izvajajo zeleno gnojenje, z zelenimi posevki vnašajo v tla organsko snov in s tem zmanjšujejo vodni stres ter erozijo. Vključeni pa so tudi v slovensko-italijanski projekt Aquavitis, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije.

ZDRUŽEVANJE VINARJEV, NE VIN

Kaj pričakuje od novega kozorcija, smo povprašali še Danila Bašo, gospodarja in vinarja na turistični kmetiji v Dornberku: "Sem med ustanovitelji konzorcija, ker imamo vinarji potrebo po združevanju, kar po ne pomeni združevanj vin, saj bo vsak vinar še naprej nastopal s svojo blagovno znamko.


				Danilo Baša,

Skupaj pa bomo pridobivanja znanj, informacije za boljšo pridelavo vin,ki ga potrebujemo. Zato so tukaj znanstveniki, stroka, ki nam ga predajajo na terenu. Doma imamo turistično kmetijo, odprto samo po naročilu in dvakrat letno še osmico. Poleg tega pridelujemo na enem hektarju kot redki na Primorskem še jabolka starih sort, zato pridelek stisnemo v sok in ga prodamo na svojem turizmu. Glavna dejavnost pa je vinogradništvo, na sedmih hektarji obdelujemo 40.000 trt, v dveh do treh letih pa bomo sadili še dva hektarja s sortami zelen, malvazija in rebula. V ZKVVD se bomo vključili s chardonnayem, rebulo in sauvignonom, ker jih imamo na terasah poleg teh pridelujemo merlot, cabernet sauvignon in laški rizling. V dveh do treh letih bomo posadili na dveh hektarjih zahtevnejših leg na terasa, kjer je boljša kakovost, še zelen, rebulo in malvazijo. Za nego zahtevnejših in zrelejših vin sem dokupil francoske hrastove barike za nego belih in rdečih vin, saj je prehod na višjo kakovost v okviru konzorcija nujen. Doma prodamo 60 odstotkov vina, ostalo pa v Sloveniji, toda le 4000 steklenic, zato zvišujemo delež stekleničenega vina. Pričakujemo, da bomo lahko vina iz teras za konzorcij prodajali dražje, a nič ne pride samo. V poplavi vin na policah se kupec zelo težko odloči, kaj naj kupi, zato moramo v konzorciju poudariti, iz katerega okoliša prihajajo vina, in dokazati,da gre za avtentična, terroriska vina tega območja, saj z velikimi pridelovalci in trgovci na trgu ne moremo tekmovati. Italijanski trg v naši neposredni bližini pa je zelo zahteven, a kupci k nam vseeno pridejo, ker imajo naša vina radi. "

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Apr 2020 at 20:46

95 ogledov

Vinogradniki bodo brez skrbi šele po 15.maju
Nekatera bordojska posestva so konec prejšnjega tedna v svojih vinogradih prižgali sveče, potem ko so oblasti opozorile na morebitno škodo zaradi pozebe. Vinske kleti v severni Burgundiji, tudi tiste v Chablisu, so bile na nekaterih območjih prisiljene uporabiti zaščito v obliki oroševanja vinogradov, je zapisal Decanter . Poročila kažejo, da doslej ni bilo večje škode, vendar so se vinogradniki sredi tedna soočali z bolj zaskrbljenim čakanjem, in sicer sredi napovedi temperatur pod lediščem. Močna zmrzal lahko škoduje trti, če so prizadeti brsti. "Stresno je,“ je dejal Guillaume Willette, direktor sindikata burgundskih vinarjev Syndicat des Bourgognes. "V začetku naslednjega tedna bomo vedeli več. Véronique Drouhin-Boss, glavni enolog oposestva Drouhin, je povedal, da je ekipa dve noči zapored zaščitno oroševala trto na posestvu Bougros v Chablisu, vendar ta metoda proti pozebi na drugih najboljših območjih ( (grand cru) še ni potrebna. Preostali vinogradi so bili opremljeni s svečami, vendar doslej še niso bile prižgane. Drouhin ima v vinogradih termometre, ki sprožijo alarm v domu upravitelja vinograda, če temperature padejo prenizko. Cécile Mathiaud iz sveta vinarjev Burgundije( BIVB), je dejal, da se na večini področij brstenje še ni končalo, kar pomeni, da je še vedno veliko tveganje. Vinarji ostajajo optimistični, saj je za naslednje dni napovedano toplejše vreme. V Burgundiji je Drouhin-Boss dejal, da so razmere za pridelovalce bolj maraton kot pa šprint.  V Bordeauxu so vinarji povedali, da še niso zabeležili večje škode, a odločilnih bo še nekaj prihodnjih tednov. Château Croix de Labrie iz velikega posestva St-Emilion, je objavil na facebooku videoposnetek, kako v svojih vinogradih postavlja gorilnike sveč. Zaradi blage zime je bila v nekaterih delih Bordeauxa trta razmeroma zgodaj v stadij napenjanja očes in odpiranje brsta, vinogradniki pa se še dobro spomnijo zlasti pozne aprilske pozebe, ki je leta 2017 na nekaterih območjih močno zmanjšala letino. Oblasti v Bordeauxu so opomnile pridelovalce, da je dovoljeno sveče prižigati le, če je tveganje zmrzali dokazano in zato je treba temperature ves čas spremljati. Vinogradniški delavci morajo upoštevati tudi pravila razdalje med ljudmi, uvedena zaradi omejitve  širjenja virusa korona .

Tue, 7. Apr 2020 at 09:47

120 ogledov

Razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov
Evropska komisija je  objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije. Razpis vključuje sofinanciranje tradicionalnih in integriranih projektov ter projektov tehnične pomoči. Zaradi težje komunikacije in drugih omejitev, ki jih povzročajo ukrepi, sprejeti zaradi pandemije novega koronavirusa, so letošnji roki za oddajo osnutkov projektov in polnih projektnih prijav nekoliko daljši: julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte prednostnega področja okolje in učinkovita raba virov (ENV);julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte s prednostnih področij narava in biotska raznovrstnost (NAT), okoljsko upravljanje in informacije (GIE) ter projektov tehnične pomoči;oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov;oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC).Ministrstvo za okolje in prostor zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19 letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva, za vse informacije pa se lahko obrnete na e-pošto: life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke.Vsi zainteresirani prijavitelji se lahko udeležijo virtualnega informativnega dne, ki ga organizira Evropska komisija 30. 04. 2020.

Tue, 7. Apr 2020 at 08:42

207 ogledov

Vinska klet v ženskih rokah
Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica leta 2005, podedovala od mame Veronike, ki je hkrati izkoristila še ukrep zgodnjega upokojevanja. Ke je vino večinoma še vedno moški posel, je ena redkih vinark na družinski kmetiji v Sloveniji, in morda celo edina na Štajerskem. Zgodba njihovega posestva je neločljivo že več kot dve stoletji poveza s trto in vinom. Prve trte so  na njihovi zemlji posadili že leta 1815 benediktinci in zasnovali 38 hektarjev veliko posestvo, tega pa je leta 1938 kupil Veronikin oče, oz. Mihaelin dedek Ivan Dopler, po katerem se njihova hiša z dodano črko p sedaj imenuje. Trta in vino pa sta "zlezla pod kožo " celotni družini: tudi hčeram Lini (19),  Lani (17) in Leni (12), pa tudi očetu Boštjanu, ki je sicer podjetnik, a vendar kmetijo podpira iz vseh vidikov. Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina Od obdobja, ko je kmetijo še vodila Veronika, je bilo na kmetiji kar nekaj sprememb, zadnja večja lansko leto, ko so dokončno opustili živinorejo. Vsa leta so namreč poleg pridelave vina redili še okrog 40 mladih govejih pitancev simentalske pasme. "Kupovali smo  200 kg težke pitance in jih prodali pri teži  700 kilogramov. Ker pa se pitanje pri sedanjih nizkih cenah mesa za kmete ne izplača, so šle živali dokončno iz hleva, kljub temu, da se je mama težko odločila za ta korak. Tako obdelujemo sedaj še samo devet hektarjev vinogradov, ostala zemljišča smo oddali v najem. Dodatni dohodek predstavlja sedaj turizem, v katerega sem se intenzivneje usmerila, ker me tudi zelo veseli. V tem času je seveda obstal.  Kmetje smo se navajeni boriti  z naravo, proti virusom pa nimamo orožja," pravi zaskrbljeno Mihaela v času splošne izolacije zaradi korona virusa, ko smo se prisiljeni  Lega in vino 360 stopinj  Dohodkovno glavna dejavnost Hiše Doppler je seveda  vinarstvo z  vinogradi okrog vinske kleti, ki so jo pred desetimi leti zgradili nekaj kilometrov proč od kmetje, v Kozjaku nad Pesnico, uradno v podokolišu Srednje Slovenske gorice. Naložba v enega najsodobnejših vinarskih objektov na Štajerskem, z zmogljivostjo 140.000 litrov, je bila vredna 1,3 milijona evrov, od tega je so 540.000 evro pridobili na razpisu za evropska sredstva, drugi del pa je vložil Boštjan. Posebna lega kleti, ki je v celoti pod zemljo in na vrhu okroglega griča, je izjemno privlačna za obiskovalce, saj je iz nje razgled daleč po Sloveniji in Avstriji. Po tej legi so poimenovani tudi njihovo posebno  belo vino najboljših letnikov 360 stopinj, zadnji na trgu je zeleni silvanec 2015. Še pomembnejši  je tehnološki vidik, ki jim je omogočil preboj na trg  z bolj raznoliko ponudbo sodobno kletarjenih vin,  kakršnih  v stari kleti z neustrezno opremo ni bilo mogoče donegovati. Delo v njej je tako kot usklajevanje vseh del na kmetiji, od administrativnih,do razvoza vin pod Mihaelinim taktirko, ki ima tukaj kot šolana enologinja, saj je pripravljala iz enologije tudi doktorat, tudi za delo prijazno delovno mesto, v njej  je vse na tipko. Vsi procesi od prevzema grozdja, beleženja podatkov do kletarjenja so vodeni računalniško, njena posebnost ob pa je, da jo odpira prstni odtis obeh lastnikov. Tako je bila zasnovana tudi iz varnostnih razlogov, saj se ob preseženi stopnji ogljikovega monoksida ob vrenju jeseni samodejno zapre. Največja prednost nove kletarske opreme - od nerjavečih cistern, do hladilnega sistema pa je preprečevanje vdora kisika in bakterij v vino, kar pomeni znatno nižjo porabo žvepla, ohranjeno aromatiko in počasnejše staranje vin. Mihaelina v kleti  skrbi, da imajo vina Doppler prepoznavni slog- to je sadnost, svežina in značilna sortna cvetica, pri delu pa ima tudi pomočnika, kletarja Aleša Slano ter še dva v vinogradih, kjer se kakovost vin pravzaprav začne. V njih ostaja hiša Doppler zvesta štajerski tradicij, zato je najbolj zastopana sorta laški rizling, te je okrog 30 odstotkov,  po 20 odstotkov je  renskega rizlinga in sauvignona, ostalo pa šipon, chrdonnay, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, ter rdeča zweigelt in modra frankinja." Vinogradi so stari od 10 do 15 let, načrtujemo še obnovo hektarja, zadnje desetletje pa nam vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno. Že leta 2009 je toča tako močno poškodovala trto, da smo morali dva hektarja obnoviti, letnik 2014 je bil izjemno slabe kakovosti, 2016 smo ostali brez pridelka zaradi pozebe. Grozdje smo morali v slabih letnikih dokupiti, vsekakor pa je pri teh nizkih cenah bolje, da grozdje kupuješ, kot prodajaš, sami ga vinogradnikom vsaj takoj plačamo." Dve šampionski Dioni Kljub vsej moderni opremi, pa se pri letnem pridelku med 50 in 60 tisoč litrov vina ne izplača kupiti vse opreme, zato so člani vinarske zadruge, v katerih skupaj 35 štajerskih vinarjev uporablja polnilno linijo in etiketirko. Lani pa je manjša skupina šestih vinarjev kupila skupni degoržator za 30.000 evrov, oz 5000 po vinarju, kar je znatno ceneje, kot če bi storitev najemali, saj stane ta 90 centov po steklenici, letno pa napolnimo 10.000 steklenic penin, predstavi stroške stekleničenja "mehurčkov Mihaela, po katerih postaja njihova hiš vse bolj prepoznavna. Pridelujejo izključno klasične penine: muškatno, rose iz zwegelta in modra frankinje, obe zorita na kvasovkah leto in pol. Penina Diona brut natur pa je vedno iz chardonnaja in zori na kvasovkah tri leta. Prav za Diono brut natur je Mihaela prejela leta 2018 in 2019 šampiona na največjem ocenjevanju vin v Sloveniji, v Gornji Radgoni. Terasa za poroke Večino vin predstavljajo mirna buteljčna vina, na trgu so pod osmimi etiketami: kot sortna vina, zvrst rizling in efekt rose in v bariku zorjen rdeč efekt iz zweigelta in modre frankinje. Okrog 40 odstotkov vin prodajo doma, 60 odstotkov pa gostincem po celi Sloveniji. Del polnitev jim uspe tudi izvoziti,  že več let redno v Francijo, ZDA, Nizozemsko in v Veliko Britanijo, kot perspektivni sorti pa oceni hišna vinarka šipon in laški rizling, ki sta na štajerskem najbolj doma. Čeprav se dobro prodaja tudi sauvignon, pa je tega v svetu veliko, sploh v sosednji Avstriji. Zadnji leti prodajo vse več vin doma, prek turizma, uradno imajo registriran vinotoč, prirejajo pa veliko dogodkov, njihova terasa ob kleti je kot nalašč za poroke in teh je bil doslej največ. " Za te se posebej potrudimo, saj mora biti za mladoporočenca to poseben dan, in da lahko vse dobro pripravimo, na kmetiji čez vikende v vinogradih ne delamo. Naša osnovna storitev je oddajanje prostora ter prodaja vina, za toplo hrano pa je poskrbljeno prek cateringa. Gostili smo že veliko poslovnih zajtrkov, team buldingov za podjetja, in rojstnih dnevi, k nam pa pride vsako leto okrog 30 skupin odbojkaric iz ZDA, in te so zelo hvaležne gostje.  Turizem je začel prinašati dodatni dohodek prav zadnja leta, a je bil zato tudi dodaten vložek, okrog 100.000 evrov," predstavi Mihaela še zadnji glavni premik med zadnjima dvema generacijama nosilk kmetije. Zamisli za naprej jim ne zmanjkuje, Boštjan si želi še svoj vinjak, iz grozdja bi radi pridelali še rozine in olje grozdnih pešk, pa še kaj bi se našlo. Nove zamisli prinaša kmetijo že tudi tretja generacija nežnejšega spola, saj so vse tri hčere odraščajo s trto in vinom. Aktivneje  se v delo že vključuje najstarejša Lina, ki jo veseli sodelovanje v trženju in delo na družbenih medijih, kot  jih zahteva delo z vini Doppler.

Mon, 6. Apr 2020 at 22:12

164 ogledov

Črnomorske države že omejujejo izvoz žit
Zaradi strahu pred pomanjkanjem ponudbe in pretiranega zvišanja cen v svoji državi so Rusija, Ukrajina in Kazahstan omejile izvoz žita do konca sezone, piše Agra Europe.  Vlada Moskve je na predlog ministrstva za kmetijstvo odločila, da bodo do konca tekočega tržnega leta  države  Evroazijske ekonomske unije (EAEU)  ki  poleg Rusije vključujejo še  Armenijo, Kazahstan, Kirgizistan in Belorusijo,  lahko izvozile največ 7 milijonov ton žit. Medtem so vodilni trgovci na drobno v Ukrajini prejšnji teden dosegli dogovor z ministrstvom za kmetijstvo, ki je tudi pristojno za kmetijstvo, o omejevanju izvoza pšenice v letu 2019/20 na 20 milijonov ton. Od začetka julija 2019 do 27. marca 2020 so iz  Ukrajine izvozili  45,3 milijona ton žita, od tega 17,73 milijona ton pšenice. Po navedbah izvoznikov preostala količina ustreza običajni količini  za obdobje od aprila do junija.Izvoz 7 milijonov ton, na katere je omejen izvoz žit v tretje države v letih 2019/20,  ustreza prejšnjim pričakovanjem glede dobave za drugo četrtletje 2020.  Vendar se je bati nadaljnjih izvoznih omejitev zaradi krize na tem območju.  Cene žita so se v Rusiji in Ukrajini v zadnjem času močno zvišale.  K temu je prispevala tudi devalvacija  nacionalne valute. Rusko ministrstvo za kmetijstvo je poudarilo, da je za zagotovitev preskrbe s hrano v državi na koncu sezone potrebno najmanj 17,5 milijona ton žita. Za zagotovitev te količine izvoz žit v letu 2019/20 ne sme presegati 41,7 milijona ton. Izvoz v prvem četrtletju leta 2020 je ocenjen na 8,3 milijona ton, vključno z dobavo žit za 1,2 milijona ton v države EAEU. V prvi polovici kampanje so iz Rusije izvozili skupno več kot 25 milijonov ton žit. Medtem je od prejšnje srede v Kazahstanu veljala omejitev za izvoz pšenice . Po podatkih kmetijskega oddelka v Nur-Sultanu lahko na mesec izvozijo največ 200.000 ton pšenice. Hkrati je bila znova odpravljena prepoved izvoza moke, izdana 22. marca; namesto tega zdaj velja izvozna kvota 70.000 ton pšenične moke na mesec. Mlinarji proti Kazahstansko kmetijsko ministrstvo se je odzvalo na množične ugovore mlinarske industrije. To je opozorilo na resne finančne posledice za industrijo in  grožnjo,da jih bodo morali  zapreti.  Proizvodne zmogljivosti moke v Kazahstanu so več kot potrojile domače povpraševanje; mlini bi lahko mesečno namleli  več kot 600.000 ton moke. Seznam  za prepoved izvoza od  22. marca je poleg moke vključeval tudi sončnična semena in olje, ajdo, sladkor, krompir in nekatere vrste zelenjave. Medtem je odbor za statistiko ministrstva za gospodarstvo sporočil, da je bilo od 1. marca v Kazahstanu na zalogi približno 9,2 milijona ton žit, vključno s 6,4 milijona ton krušnih zrn, 1,5 milijona ton semenskega zrnja in 1,3 milijona ton žit za krmo.    

Mon, 6. Apr 2020 at 21:31

151 ogledov

Korona povzročila kaos mlekarjem po vsem svetu
Nizozemska mlekarska industrija se pripravlja na krizne razmere zaradi korona virusa, v ZDA morajo proizvajalci mleko že uničiti, piše nemška revija Agrarheute. Mlekarska industrija na Nizozemskem se je dogovorila o nujnih načrtih. Namenjeni so zagotavljanju, da bodo surovo mleko zbirali in predelali  tudi v primeru večjih motenj. Hkrati rejci opozarjajo na nevarnost prekinitve odkupa mleka. Kot je sporočila krovna  nizozemska  organizacija NZO (Nederlandse Zuivel Organisatie), si želijo mlekarne čim bolj tesno sodelovati v kriznih razmerah. Če obrat ne uspe mleka predelati v primeru zato, ker je njegova zmogljivost znatno omejena, zaradi preveč za koronavirusom obolelih zaposlenih, ali so ti v karanteni, bi morali mleko predelati drugi obrati. Omejitev mešanja mleka med obrati bi bilo mogoče v takšnih primerih začasno ukiniti. Na NZO poudarjajo, da zbiranje, predelava in dostava mlečnih izdelkov trenutno poteka po načrtu. Če pa bi prišlo do motenj in zmogljivosti predelave, da ne bi zadoščale niti po preusmeritvi količin mleka, bo morda potrebno začasna omejiti odkup mleka. Mleko  za bioplinarne V Združenih državah Amerike je skoraj popoln zlom povpraševanja po mlečnih izdelkih potegnilo na dno tudi predelavo mleka. V več zveznih državah, na primer v Wisconsinu, na Floridi in v Teksasu, so kmetje prisiljeni uničevati surovo mleko, ker ni več zbrano in predelano. Mlekarji so jih že kmalu obvestili o zastoju odkupa. Mlekarji na družbenih medijih objavljajo videoposnetke in fotografije, kako vozijo mleko na njive. Zaprtje številnih restavracij in javnih kuhinj v ZDA je povzročilo, da se je povpraševanje kratkoročno sesulo, na drugi strani pa porabniki kupujejo več mleka in mlečnih izdelkov na zalogo. V supermarketih je svežih mlečnih izdelkov včasih celo premalo in cene za porabnike zato naraščajo, kar pa na odkupno ceno pri rejcih ne vpliva. V Veliki Britaniji pa so nekatere mlekarne zaradi manjšega povpraševanja že v takšnih težavah, da ne nakazujejo denarja za mleko kmetom. Nekateri bodo tako plačilo za mleko, ki so ga oddali marca, prejeli šele maja, pri plačilu pa bodo tudi odbitki. Poročila so ponekod še bolj drastična. Ponekod rejcem ne morejo več zagotoviti rednega odvoza mleka vsak drugi dan, zato bodo nekateri rejci v Veliki Britaniji prisiljeni mleko odvažati v bioplinarno.  V Franciji je panožno združenje (CNIEL) predlagalo solidarnostni sklad v višini 10 milijonov evrov. Ta je namenjen za nadomestilo kmetom, ki bodo prostovoljno zmanjšali prirejo. Predsednik CNIEL Thierry Roquefeuil je pozval kmete, da pridelovalci mleka aprila zmanjšajo prirejo za dva do pet odstotkov. Po navedbah CNIEL-a bi lahko na ta način znižali zaloge mleka za približno 30 milijonov litrov. Združenje je tudi prosilo Evropsko unijo, naj sprosti pomoč za zasebno skladiščenje mlečnih izdelkov.   

Thu, 2. Apr 2020 at 21:58

294 ogledov

Komisija napoveduje nadaljnje ukrepe za podporo agroživilskemu sektorju
Evropska komisija napoveduje nov sklop ukrepov za pomoč agroživilskemu sektorju v tej neprimerljivi krizi po izbruhu koronavirusa. Pobuda za naložbe v odziv koronavirus plus (CRII +), ki jo je danes predlagala Evropska komisija, uvaja izjemno prožnost in poenostavitev uporabe evropskih strukturnih naložbenih skladov (ESIF), vključno z evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). Kar zadeva EKSRP, bo CRII + podpiral kmete, podeželska območja in države EU s povečanjem prožnosti pri uporabi teh sredstev, vključno z prožnostjo  pri uporabi finančnih instrumentov. Kmetje in drugi upravičenci do sredstev razvoja podeželja bodo lahko uživali posojila ali jamstva v višini do 200 000 EUR pod ugodnimi pogoji, kot so zelo nizke obrestne mere ali ugodni načrti plačil. Državam EU bo omogočen prerazporeditev sredstev, da denar, ki ga ne porabijo v okviru svojih programov za razvoj podeželja, porabijo, namesto da ga pošljejo nazaj v proračun EU. Denar bo še vedno treba porabiti v okviru ustreznega PRP. Odlog za predložitev letnih poročil: rok za oddajo poročil držav EU o izvajanju svojih PRP se preloži, pri čemer imajo nacionalni organi več časa, da jih sestavijo. Spremembe partnerskih sporazumov niso potrebne: državam EU ne bo treba spremeniti svojih partnerskih sporazumov, da bi prilagodile svoje PRP, ali odpravile nekatere upravne postopke. Komisija poleg ukrepov, ki so neposredno povezani z EKSRP v okviru CRII +, predlaga nadaljnjo prilagodljivost in poenostavitev drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP). Rok za vloge za plačilo  se podaljša za mesec, iz 15. maja do 15. junija 2020, kmetom pa bo na voljo več časa, da izpolnijo svojo vlogo za neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja. Višji predujem plačil- za povečanje denarnega toka kmetov bo Komisija povečala predplačila neposrednih plačil (s 50 % na 70 %) in plačil za razvoj podeželja (s 75 % na 85 %). Kmetje bodo te predujme začeli prejemati od sredine oktobra. Zmanjšalo se bo število  fizičnih pregledov na kraju samem za zahteve, ki jih morajo  izpolnjevati kmetije.  Države članice EU morajo izvesti preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev za upravičenost, vendar je v trenutnih izjemnih okoliščinah ključnega pomena čim bolj zmanjšati fizični stik med kmeti in inšpektorji, ki izvajajo preglede. Ta ukrep bo pomagal zmanjšati upravno breme in se izogniti nepotrebnim zamudam.
Teme
vinogradništvo Vipavska dolina

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vključeni le najboljši vinogradi