Cviček mora biti aromatičen
Kmetija Grabnar, Ardro pri Raki na Dolenjskem
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 13. marec 2020 ob 14:44

Odpri galerijo

Marko, Franci z majolko za najbojši cviček 2018 in Andrej Grabnar


Kmetija Grabnar, Ardro pri Raki na Dolenjskem

CVIČEK MORA BITI AROMATIČEN

Številne stare kleti, zidanice in druga ohranjena kmečka arhitektura na slemenih gričev od Smednika do Rake na Dolenjskem, v občini Krško, potrjujejo povezanost teh krajev z vinsko trto .V Raki pa je dom društva vinogradnikov in vinarjev edina ambasado cvička v državi, in pridelavi tega dolenjskega veseljaka nameni večino energije tudi družina Grabnar, iz vasice Ardro pri Raki. Takšni kmetij kot je njihova je danes ne le na Dolenjskem, temveč v celi državi le še za vzorec, saj se preživljajo s kmetijstvom oz. so kmečko zavarovani prav vsi štirje družinski člani: mama Nuška, oče Franci ter sinova Marko in Andrej, slednji je tudi mladi prevzemnik.

Oba sinova sta zaključila srednjo kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu in vsi štirje v polni formi uspešno gospodarijo na sedaj 80 hektarjev veliko vinogradniško -živinorejsko kmetijo. Toda od prejšnje generacije Grabnar so nasledili le 16 hektarjev, za dobrih 40 hektarjev zemlje pa dobrih dvajsetih letih uspešnega dela dokupili, še 20 ha imajo v najemu. Posestvo sedaj obsega 17 ha vinogradov, 30 ha njiv, 15 hektarje travnikov in 18 ha gozda, v hlevu pa je vedno med 50 in 60 mladih govejih pitancev simentalske in charolai pasme. Čeprav je govedoreja na kmetiji pomembna, pa vsi štirje brez zadrege povedo, da so zaljubljeni v trto in vino, prav zato so se odločili, da bodo dali tej dejavnosti prednost. Francijev oče je imel le hektar vinograda, na kmetiji so pridelovali jagode, v hlevu so bile molznice, ki pa so jih leta 2000 opustili. Za prirejo mleka bi namreč morali veliko vložiti v nov hlev in molzišče in biti stalno prisotni v hlevu, sedanja kombinacija dejavnosti pa jim dopušča nekoliko več prostega časa. Zato sta se Nuška in Franci raje odločili za širitev vinogradov, odločilni korak v to smer je bil nakup sedmih hektarjev za nove vinograde leta 2003, ki sta jih postopno širila na sedanji obseg. Vinograde obdelujejo na več legah, najdlje so v 16 kilometrov oddaljenem Podbočju, drugi so na legah Lokvah, Rantovec, Drenovec, Veliki Trn, in vsi na dolenjski strani, da lahko pridelujejo cviček PTP ( s priznanim tradicionalni poreklom). Povprečna starost vinogradov je 15 let, v njih v posajene sorte v enakem sorazmerju kot jih mora biti v cvičku: največ , 60 odstotkov je žametne črnine, 20 odstotkov predstavljata modra frankinja in kraljevina, petino pa predstavljajo bele sorte, ki so jih za saditi čeli bolj intenzivno saditi v zadnjem obdobju, laški in renski rizling, aromatični sauvignon, rumeni muškat in traminec, avtohtoni rumeni plavec in sivi in beli pinot, vsi trije perspektivni za penine. Prihodnje leto bodo sadili še dva hektarja z žametno črnino in plavcem, za kar bodo sedanje terase preuredili v vertikalo. Povprečen strošek hektarja obnove na Dolenjskem pa je med 35.000 in 40.000 evrov.

VIKENDI OB VINOGRADIH

"Površine na Dolenjskem so izjemno razdrobljene, največ smo kupovali zaraščene površine ali manjše vinograde o zasebnikov, ki v zadnjem času vinogradništvo zelo opuščajo, ker po službah ni več časa za delo na zemlji. Vendar pa je je težava, da so na najboljših legah ob njih vikendi, tako da jih imamo sedaj štiri objekte, ti pa še niso niso izkoriščeni, enega smo že prenovili. Podobna je tudi razdrobljenost njivskih površin, ki jih imamo vse na ravnem, če hočeš združiti parcelne številke, ki jih je pet na samo dva hektarja . je treba plačati elaborat pri geodetu, kar je zelo drago, "pravi Nuška, ki ima kot izobražena ekonomista na kmetiji skrbi za vso "papirologijo". Kmetija je uradno zavezanac za DDV.

Vinograde obdelujejo konvencionalno, po hektarju je 4500 trt, vsi so zatravljeni, gnojijo jih s hlevskim gnojem pri obnovah, kasneje pa vse mulčijo. Razen zelenih del in trgatve vsa dela opravijo sami. Letos, ko je vse prej,ker ni bilo nobene zime, so vse trte že obrezane. Zelo dobro so opremljeni tudi s stroji, zadnja leta so kupili kar tri nove traktorje, med njimi vinogradniškega, imajo pa tudi mulčar, predrezač, defoliator, vršičark, škropilnico. Z boleznimi ni večjih težav, jih pa povzroča jeseni vinska mušica, stalnica pa so v vinogradništvu tudi vremenske ujme, v letniku 2017 je bila pozeb in toča., zadnja dva letnika pa sta bila količinsko dobra, doda Andrej, ki pravi, da je praksa,pridobljena na kmetiji ,vredna več kot šolsko znanje iz knjig.

BREZ HLAJENJA V KLETI NI KAKOVOSTNEGA CVIČKA

V letniku pridelajo 250.000 litrov vina, a šele od leta 2o12 grozdje predelajo sami, prej so ga oddajali v klet KZ Krško, s katero pa so se razšli predvsem zaradi nizkih cen grozdja. da so se lahko odločili za samostojno pot na vinski trg, so med 2012 in 2017 izgradili svojo klet z zmogljivostjo 350.000 litrov vina , stala pa jih je 0,5 milijona evrov. Del sredstev za kletarsko opremo so pridobili z Andrejevo prijavo mladega gospodarja leta 2015, ko so nanj tudi prepisali kmetijo. Vso vino, stekleničijo, od tega predstavlja 95 odstotkov cviček v litrskih steklenicah, okrog pet odstotkov pa bela buteljčna vina. in ves letnik cvička jim uspe prodati do naslednje trgatve, kar je v sedanji ponovni krizi cvička uspeh. Dve tretjini vina prodajo največjim trgovskim verigam v Sloveniji, okrog tretjino pa gostinstvu po celi državi, medtem ko prodaje na dvorišču skorajda nimajo. Povprečno dosegajo za cviček pri trgovcih 1,5 evra oz 2 evra na polici. Stroški pridelave grozdja predstavljajo 40 odstotkov te cene, ostalo pa stekleničenje. Pot na trg, na katerem so dokaj novi, si utirajo predvsem z visoko kakovostjo vin, pri čemer jim nedvomno pomaga nova tehnologija v kleti.

" Zelo se trudimo, da je naš cviček bolj aromatičen, saden. Ker je bilo že nekaj trgatev vroče tudi na Dolenjskem, trgamo žametovko zjutraj in jo pred stiskanjem po potrebi nekaj ur hladimo. To nam omogočajo hladilne naprave v kleti in vinifikatorji, ki omogočajo nadzorovanje temperature med vrenjem, brez česar danes v kleti ni mogoče delati, "pravi Franci, ki meni, da je izboljšanje kakovosti  cvička eden od glavnih načinov za izhod iz sedanje krize tega značilnega regionalnega posebneža in dvig njegove cene.

Pričakuje, da se bo ta za profesionalne pridelovalce zvišala tudi na račun umika neprofesionalnih vinarjev iz trga, ki v slabo opremljenih kleteh ne morejo zagotoviti ustrezne kakovosti, hkrati pa s ponudbo od 1,5 pa vse do 0,5 evra navzdol cvičku nižajo cene. Da bi bila kakovost cvička v prihodnje še boljša , se je šest večjih dolenjskih vinarjev povezalo v evropski projekt pod okriljem KGZ Novo mesto in Kmetijskega inštituta Slovenije, v okviru katerega bodo prilagodili kakovost cvička zahtevam modernim pivcev.

Za prihodnost pa družina Grabnar načrtuje večjo ponudbo belih sortnih buteljčnih vin, zlasti laškega rizlinga ki doživlja ponovni razcvet na trgu v Avstriji, tako kot zeleni silvanec, oba dajeta na Dolenjskem odlično kakovost. Del dopolnjene ponudbe bodo predstavljale tudi roseji iz žametovke in penina, v kateri bo tudi rumeni plavec, samostojno pa kletarijo tudi odlično kraljevino, medtem ko ugotavljajo, da se kljub trudu vinarjev modra frankinja na slovenskem trgu še ni prijela.

Marko je v kleti že opravil izpit z odličnim eksperimentom- dobrih 200 litrov laškega rizlinga letnika 2015 je kletaril kot oranžno vino. Maceriral ga je kar en mesec, in je v bariku še vedno brez žvepla z 14,2 odstotka alkohola. Vino je tako bogato, da je les samo poudaril njegovo strukturo, zato čaka naprave kupce oz. gostinca, ki bo to znal prepoznati in ponuditi pravim gostom.

BIKCI ZA LIBANONSKEGA KUPCA

Večji del dohodka na kmetiji Grabnar predstavlja vinogradaništvo oz. vinarstvo, kjer so uspešni, ker vse delajo sami, dohodke pa dopolnjujejo z živinorejo, kjer pa dohodkovno niso tako zadovoljni. V turnusu redijo med 50 in 60 bikcev, simentalcev, ki jih kupijo na Madžarskem pri teži 200 kilogramov in jih redijo do 700 kilogramov. Krmo zanje pridelajo na 15 hektarjih travinja, tako seno kot travno silažo, kot koruzno zrnje, v obrok dodajo še sončniče tropine in vitanime. Pri sedanji ceni 750 evrov za mladega bikca in ceni od 1,9 evra do 2,15 za kg žive teže, se prieja komajda izplača, pravijo, zato kupce poiščejo nekaj mesecev pred ko ciljno težo bikcev. Najslabše izkušnje imajo z avstrijskimi kupci, najbolj zadovoljni pa so bili zadnja leta z kupci iz Libanona, kamor odpeljejo žive živali z ladjo prek iz Luke Koper. Ker za zdaj vsi delajo vse, še ne vedo, ali se bo z govedorejo morda v prihodnje ukvarjal Marko, vendar pa načrtujejo, prehod na ekološko rejo živali. Sedanji hlev, živali so sicer v njem proste, ni najdonosnejši, zato načrtujejo ureditev izpusta v za živali, da bi bila prireja mesa nekoliko bolj donosna pa tudi morda nadgradnjo s predelavo, vsaj razsekovlanico mesa in prodajo ekološkega govedine v Sloveniji. Franci namreč sklene, da je za kupce v tujini zelo težko prirediti kakovost mesa, ki ga zahtevajo, za italijanske imajo bikci vedno prenizek, za slovenske pa previsok delež maščobe. Znanec, ki vozi slovenske živali na Nizozemsko in drugo, v Slovenijo pa od tam meso m je rekel, da bi sam zanesljivo postal vegetarijanec, če bi moral sam jesti to uvoženo meso, sklene Franci Grabnar dejstva o kakovosti uvoženega mesa na slovenskem trgu.


				Marko Grabnar			Marko Grabnar

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Apr 2020 at 20:46

95 ogledov

Vinogradniki bodo brez skrbi šele po 15.maju
Nekatera bordojska posestva so konec prejšnjega tedna v svojih vinogradih prižgali sveče, potem ko so oblasti opozorile na morebitno škodo zaradi pozebe. Vinske kleti v severni Burgundiji, tudi tiste v Chablisu, so bile na nekaterih območjih prisiljene uporabiti zaščito v obliki oroševanja vinogradov, je zapisal Decanter . Poročila kažejo, da doslej ni bilo večje škode, vendar so se vinogradniki sredi tedna soočali z bolj zaskrbljenim čakanjem, in sicer sredi napovedi temperatur pod lediščem. Močna zmrzal lahko škoduje trti, če so prizadeti brsti. "Stresno je,“ je dejal Guillaume Willette, direktor sindikata burgundskih vinarjev Syndicat des Bourgognes. "V začetku naslednjega tedna bomo vedeli več. Véronique Drouhin-Boss, glavni enolog oposestva Drouhin, je povedal, da je ekipa dve noči zapored zaščitno oroševala trto na posestvu Bougros v Chablisu, vendar ta metoda proti pozebi na drugih najboljših območjih ( (grand cru) še ni potrebna. Preostali vinogradi so bili opremljeni s svečami, vendar doslej še niso bile prižgane. Drouhin ima v vinogradih termometre, ki sprožijo alarm v domu upravitelja vinograda, če temperature padejo prenizko. Cécile Mathiaud iz sveta vinarjev Burgundije( BIVB), je dejal, da se na večini področij brstenje še ni končalo, kar pomeni, da je še vedno veliko tveganje. Vinarji ostajajo optimistični, saj je za naslednje dni napovedano toplejše vreme. V Burgundiji je Drouhin-Boss dejal, da so razmere za pridelovalce bolj maraton kot pa šprint.  V Bordeauxu so vinarji povedali, da še niso zabeležili večje škode, a odločilnih bo še nekaj prihodnjih tednov. Château Croix de Labrie iz velikega posestva St-Emilion, je objavil na facebooku videoposnetek, kako v svojih vinogradih postavlja gorilnike sveč. Zaradi blage zime je bila v nekaterih delih Bordeauxa trta razmeroma zgodaj v stadij napenjanja očes in odpiranje brsta, vinogradniki pa se še dobro spomnijo zlasti pozne aprilske pozebe, ki je leta 2017 na nekaterih območjih močno zmanjšala letino. Oblasti v Bordeauxu so opomnile pridelovalce, da je dovoljeno sveče prižigati le, če je tveganje zmrzali dokazano in zato je treba temperature ves čas spremljati. Vinogradniški delavci morajo upoštevati tudi pravila razdalje med ljudmi, uvedena zaradi omejitve  širjenja virusa korona .

Tue, 7. Apr 2020 at 09:47

120 ogledov

Razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov
Evropska komisija je  objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije. Razpis vključuje sofinanciranje tradicionalnih in integriranih projektov ter projektov tehnične pomoči. Zaradi težje komunikacije in drugih omejitev, ki jih povzročajo ukrepi, sprejeti zaradi pandemije novega koronavirusa, so letošnji roki za oddajo osnutkov projektov in polnih projektnih prijav nekoliko daljši: julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte prednostnega področja okolje in učinkovita raba virov (ENV);julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte s prednostnih področij narava in biotska raznovrstnost (NAT), okoljsko upravljanje in informacije (GIE) ter projektov tehnične pomoči;oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov;oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC).Ministrstvo za okolje in prostor zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19 letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva, za vse informacije pa se lahko obrnete na e-pošto: life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke.Vsi zainteresirani prijavitelji se lahko udeležijo virtualnega informativnega dne, ki ga organizira Evropska komisija 30. 04. 2020.

Tue, 7. Apr 2020 at 08:42

207 ogledov

Vinska klet v ženskih rokah
Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica leta 2005, podedovala od mame Veronike, ki je hkrati izkoristila še ukrep zgodnjega upokojevanja. Ke je vino večinoma še vedno moški posel, je ena redkih vinark na družinski kmetiji v Sloveniji, in morda celo edina na Štajerskem. Zgodba njihovega posestva je neločljivo že več kot dve stoletji poveza s trto in vinom. Prve trte so  na njihovi zemlji posadili že leta 1815 benediktinci in zasnovali 38 hektarjev veliko posestvo, tega pa je leta 1938 kupil Veronikin oče, oz. Mihaelin dedek Ivan Dopler, po katerem se njihova hiša z dodano črko p sedaj imenuje. Trta in vino pa sta "zlezla pod kožo " celotni družini: tudi hčeram Lini (19),  Lani (17) in Leni (12), pa tudi očetu Boštjanu, ki je sicer podjetnik, a vendar kmetijo podpira iz vseh vidikov. Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina Od obdobja, ko je kmetijo še vodila Veronika, je bilo na kmetiji kar nekaj sprememb, zadnja večja lansko leto, ko so dokončno opustili živinorejo. Vsa leta so namreč poleg pridelave vina redili še okrog 40 mladih govejih pitancev simentalske pasme. "Kupovali smo  200 kg težke pitance in jih prodali pri teži  700 kilogramov. Ker pa se pitanje pri sedanjih nizkih cenah mesa za kmete ne izplača, so šle živali dokončno iz hleva, kljub temu, da se je mama težko odločila za ta korak. Tako obdelujemo sedaj še samo devet hektarjev vinogradov, ostala zemljišča smo oddali v najem. Dodatni dohodek predstavlja sedaj turizem, v katerega sem se intenzivneje usmerila, ker me tudi zelo veseli. V tem času je seveda obstal.  Kmetje smo se navajeni boriti  z naravo, proti virusom pa nimamo orožja," pravi zaskrbljeno Mihaela v času splošne izolacije zaradi korona virusa, ko smo se prisiljeni  Lega in vino 360 stopinj  Dohodkovno glavna dejavnost Hiše Doppler je seveda  vinarstvo z  vinogradi okrog vinske kleti, ki so jo pred desetimi leti zgradili nekaj kilometrov proč od kmetje, v Kozjaku nad Pesnico, uradno v podokolišu Srednje Slovenske gorice. Naložba v enega najsodobnejših vinarskih objektov na Štajerskem, z zmogljivostjo 140.000 litrov, je bila vredna 1,3 milijona evrov, od tega je so 540.000 evro pridobili na razpisu za evropska sredstva, drugi del pa je vložil Boštjan. Posebna lega kleti, ki je v celoti pod zemljo in na vrhu okroglega griča, je izjemno privlačna za obiskovalce, saj je iz nje razgled daleč po Sloveniji in Avstriji. Po tej legi so poimenovani tudi njihovo posebno  belo vino najboljših letnikov 360 stopinj, zadnji na trgu je zeleni silvanec 2015. Še pomembnejši  je tehnološki vidik, ki jim je omogočil preboj na trg  z bolj raznoliko ponudbo sodobno kletarjenih vin,  kakršnih  v stari kleti z neustrezno opremo ni bilo mogoče donegovati. Delo v njej je tako kot usklajevanje vseh del na kmetiji, od administrativnih,do razvoza vin pod Mihaelinim taktirko, ki ima tukaj kot šolana enologinja, saj je pripravljala iz enologije tudi doktorat, tudi za delo prijazno delovno mesto, v njej  je vse na tipko. Vsi procesi od prevzema grozdja, beleženja podatkov do kletarjenja so vodeni računalniško, njena posebnost ob pa je, da jo odpira prstni odtis obeh lastnikov. Tako je bila zasnovana tudi iz varnostnih razlogov, saj se ob preseženi stopnji ogljikovega monoksida ob vrenju jeseni samodejno zapre. Največja prednost nove kletarske opreme - od nerjavečih cistern, do hladilnega sistema pa je preprečevanje vdora kisika in bakterij v vino, kar pomeni znatno nižjo porabo žvepla, ohranjeno aromatiko in počasnejše staranje vin. Mihaelina v kleti  skrbi, da imajo vina Doppler prepoznavni slog- to je sadnost, svežina in značilna sortna cvetica, pri delu pa ima tudi pomočnika, kletarja Aleša Slano ter še dva v vinogradih, kjer se kakovost vin pravzaprav začne. V njih ostaja hiša Doppler zvesta štajerski tradicij, zato je najbolj zastopana sorta laški rizling, te je okrog 30 odstotkov,  po 20 odstotkov je  renskega rizlinga in sauvignona, ostalo pa šipon, chrdonnay, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, ter rdeča zweigelt in modra frankinja." Vinogradi so stari od 10 do 15 let, načrtujemo še obnovo hektarja, zadnje desetletje pa nam vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno. Že leta 2009 je toča tako močno poškodovala trto, da smo morali dva hektarja obnoviti, letnik 2014 je bil izjemno slabe kakovosti, 2016 smo ostali brez pridelka zaradi pozebe. Grozdje smo morali v slabih letnikih dokupiti, vsekakor pa je pri teh nizkih cenah bolje, da grozdje kupuješ, kot prodajaš, sami ga vinogradnikom vsaj takoj plačamo." Dve šampionski Dioni Kljub vsej moderni opremi, pa se pri letnem pridelku med 50 in 60 tisoč litrov vina ne izplača kupiti vse opreme, zato so člani vinarske zadruge, v katerih skupaj 35 štajerskih vinarjev uporablja polnilno linijo in etiketirko. Lani pa je manjša skupina šestih vinarjev kupila skupni degoržator za 30.000 evrov, oz 5000 po vinarju, kar je znatno ceneje, kot če bi storitev najemali, saj stane ta 90 centov po steklenici, letno pa napolnimo 10.000 steklenic penin, predstavi stroške stekleničenja "mehurčkov Mihaela, po katerih postaja njihova hiš vse bolj prepoznavna. Pridelujejo izključno klasične penine: muškatno, rose iz zwegelta in modra frankinje, obe zorita na kvasovkah leto in pol. Penina Diona brut natur pa je vedno iz chardonnaja in zori na kvasovkah tri leta. Prav za Diono brut natur je Mihaela prejela leta 2018 in 2019 šampiona na največjem ocenjevanju vin v Sloveniji, v Gornji Radgoni. Terasa za poroke Večino vin predstavljajo mirna buteljčna vina, na trgu so pod osmimi etiketami: kot sortna vina, zvrst rizling in efekt rose in v bariku zorjen rdeč efekt iz zweigelta in modre frankinje. Okrog 40 odstotkov vin prodajo doma, 60 odstotkov pa gostincem po celi Sloveniji. Del polnitev jim uspe tudi izvoziti,  že več let redno v Francijo, ZDA, Nizozemsko in v Veliko Britanijo, kot perspektivni sorti pa oceni hišna vinarka šipon in laški rizling, ki sta na štajerskem najbolj doma. Čeprav se dobro prodaja tudi sauvignon, pa je tega v svetu veliko, sploh v sosednji Avstriji. Zadnji leti prodajo vse več vin doma, prek turizma, uradno imajo registriran vinotoč, prirejajo pa veliko dogodkov, njihova terasa ob kleti je kot nalašč za poroke in teh je bil doslej največ. " Za te se posebej potrudimo, saj mora biti za mladoporočenca to poseben dan, in da lahko vse dobro pripravimo, na kmetiji čez vikende v vinogradih ne delamo. Naša osnovna storitev je oddajanje prostora ter prodaja vina, za toplo hrano pa je poskrbljeno prek cateringa. Gostili smo že veliko poslovnih zajtrkov, team buldingov za podjetja, in rojstnih dnevi, k nam pa pride vsako leto okrog 30 skupin odbojkaric iz ZDA, in te so zelo hvaležne gostje.  Turizem je začel prinašati dodatni dohodek prav zadnja leta, a je bil zato tudi dodaten vložek, okrog 100.000 evrov," predstavi Mihaela še zadnji glavni premik med zadnjima dvema generacijama nosilk kmetije. Zamisli za naprej jim ne zmanjkuje, Boštjan si želi še svoj vinjak, iz grozdja bi radi pridelali še rozine in olje grozdnih pešk, pa še kaj bi se našlo. Nove zamisli prinaša kmetijo že tudi tretja generacija nežnejšega spola, saj so vse tri hčere odraščajo s trto in vinom. Aktivneje  se v delo že vključuje najstarejša Lina, ki jo veseli sodelovanje v trženju in delo na družbenih medijih, kot  jih zahteva delo z vini Doppler.

Mon, 6. Apr 2020 at 22:12

164 ogledov

Črnomorske države že omejujejo izvoz žit
Zaradi strahu pred pomanjkanjem ponudbe in pretiranega zvišanja cen v svoji državi so Rusija, Ukrajina in Kazahstan omejile izvoz žita do konca sezone, piše Agra Europe.  Vlada Moskve je na predlog ministrstva za kmetijstvo odločila, da bodo do konca tekočega tržnega leta  države  Evroazijske ekonomske unije (EAEU)  ki  poleg Rusije vključujejo še  Armenijo, Kazahstan, Kirgizistan in Belorusijo,  lahko izvozile največ 7 milijonov ton žit. Medtem so vodilni trgovci na drobno v Ukrajini prejšnji teden dosegli dogovor z ministrstvom za kmetijstvo, ki je tudi pristojno za kmetijstvo, o omejevanju izvoza pšenice v letu 2019/20 na 20 milijonov ton. Od začetka julija 2019 do 27. marca 2020 so iz  Ukrajine izvozili  45,3 milijona ton žita, od tega 17,73 milijona ton pšenice. Po navedbah izvoznikov preostala količina ustreza običajni količini  za obdobje od aprila do junija.Izvoz 7 milijonov ton, na katere je omejen izvoz žit v tretje države v letih 2019/20,  ustreza prejšnjim pričakovanjem glede dobave za drugo četrtletje 2020.  Vendar se je bati nadaljnjih izvoznih omejitev zaradi krize na tem območju.  Cene žita so se v Rusiji in Ukrajini v zadnjem času močno zvišale.  K temu je prispevala tudi devalvacija  nacionalne valute. Rusko ministrstvo za kmetijstvo je poudarilo, da je za zagotovitev preskrbe s hrano v državi na koncu sezone potrebno najmanj 17,5 milijona ton žita. Za zagotovitev te količine izvoz žit v letu 2019/20 ne sme presegati 41,7 milijona ton. Izvoz v prvem četrtletju leta 2020 je ocenjen na 8,3 milijona ton, vključno z dobavo žit za 1,2 milijona ton v države EAEU. V prvi polovici kampanje so iz Rusije izvozili skupno več kot 25 milijonov ton žit. Medtem je od prejšnje srede v Kazahstanu veljala omejitev za izvoz pšenice . Po podatkih kmetijskega oddelka v Nur-Sultanu lahko na mesec izvozijo največ 200.000 ton pšenice. Hkrati je bila znova odpravljena prepoved izvoza moke, izdana 22. marca; namesto tega zdaj velja izvozna kvota 70.000 ton pšenične moke na mesec. Mlinarji proti Kazahstansko kmetijsko ministrstvo se je odzvalo na množične ugovore mlinarske industrije. To je opozorilo na resne finančne posledice za industrijo in  grožnjo,da jih bodo morali  zapreti.  Proizvodne zmogljivosti moke v Kazahstanu so več kot potrojile domače povpraševanje; mlini bi lahko mesečno namleli  več kot 600.000 ton moke. Seznam  za prepoved izvoza od  22. marca je poleg moke vključeval tudi sončnična semena in olje, ajdo, sladkor, krompir in nekatere vrste zelenjave. Medtem je odbor za statistiko ministrstva za gospodarstvo sporočil, da je bilo od 1. marca v Kazahstanu na zalogi približno 9,2 milijona ton žit, vključno s 6,4 milijona ton krušnih zrn, 1,5 milijona ton semenskega zrnja in 1,3 milijona ton žit za krmo.    

Mon, 6. Apr 2020 at 21:31

151 ogledov

Korona povzročila kaos mlekarjem po vsem svetu
Nizozemska mlekarska industrija se pripravlja na krizne razmere zaradi korona virusa, v ZDA morajo proizvajalci mleko že uničiti, piše nemška revija Agrarheute. Mlekarska industrija na Nizozemskem se je dogovorila o nujnih načrtih. Namenjeni so zagotavljanju, da bodo surovo mleko zbirali in predelali  tudi v primeru večjih motenj. Hkrati rejci opozarjajo na nevarnost prekinitve odkupa mleka. Kot je sporočila krovna  nizozemska  organizacija NZO (Nederlandse Zuivel Organisatie), si želijo mlekarne čim bolj tesno sodelovati v kriznih razmerah. Če obrat ne uspe mleka predelati v primeru zato, ker je njegova zmogljivost znatno omejena, zaradi preveč za koronavirusom obolelih zaposlenih, ali so ti v karanteni, bi morali mleko predelati drugi obrati. Omejitev mešanja mleka med obrati bi bilo mogoče v takšnih primerih začasno ukiniti. Na NZO poudarjajo, da zbiranje, predelava in dostava mlečnih izdelkov trenutno poteka po načrtu. Če pa bi prišlo do motenj in zmogljivosti predelave, da ne bi zadoščale niti po preusmeritvi količin mleka, bo morda potrebno začasna omejiti odkup mleka. Mleko  za bioplinarne V Združenih državah Amerike je skoraj popoln zlom povpraševanja po mlečnih izdelkih potegnilo na dno tudi predelavo mleka. V več zveznih državah, na primer v Wisconsinu, na Floridi in v Teksasu, so kmetje prisiljeni uničevati surovo mleko, ker ni več zbrano in predelano. Mlekarji so jih že kmalu obvestili o zastoju odkupa. Mlekarji na družbenih medijih objavljajo videoposnetke in fotografije, kako vozijo mleko na njive. Zaprtje številnih restavracij in javnih kuhinj v ZDA je povzročilo, da se je povpraševanje kratkoročno sesulo, na drugi strani pa porabniki kupujejo več mleka in mlečnih izdelkov na zalogo. V supermarketih je svežih mlečnih izdelkov včasih celo premalo in cene za porabnike zato naraščajo, kar pa na odkupno ceno pri rejcih ne vpliva. V Veliki Britaniji pa so nekatere mlekarne zaradi manjšega povpraševanja že v takšnih težavah, da ne nakazujejo denarja za mleko kmetom. Nekateri bodo tako plačilo za mleko, ki so ga oddali marca, prejeli šele maja, pri plačilu pa bodo tudi odbitki. Poročila so ponekod še bolj drastična. Ponekod rejcem ne morejo več zagotoviti rednega odvoza mleka vsak drugi dan, zato bodo nekateri rejci v Veliki Britaniji prisiljeni mleko odvažati v bioplinarno.  V Franciji je panožno združenje (CNIEL) predlagalo solidarnostni sklad v višini 10 milijonov evrov. Ta je namenjen za nadomestilo kmetom, ki bodo prostovoljno zmanjšali prirejo. Predsednik CNIEL Thierry Roquefeuil je pozval kmete, da pridelovalci mleka aprila zmanjšajo prirejo za dva do pet odstotkov. Po navedbah CNIEL-a bi lahko na ta način znižali zaloge mleka za približno 30 milijonov litrov. Združenje je tudi prosilo Evropsko unijo, naj sprosti pomoč za zasebno skladiščenje mlečnih izdelkov.   

Thu, 2. Apr 2020 at 21:58

294 ogledov

Komisija napoveduje nadaljnje ukrepe za podporo agroživilskemu sektorju
Evropska komisija napoveduje nov sklop ukrepov za pomoč agroživilskemu sektorju v tej neprimerljivi krizi po izbruhu koronavirusa. Pobuda za naložbe v odziv koronavirus plus (CRII +), ki jo je danes predlagala Evropska komisija, uvaja izjemno prožnost in poenostavitev uporabe evropskih strukturnih naložbenih skladov (ESIF), vključno z evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). Kar zadeva EKSRP, bo CRII + podpiral kmete, podeželska območja in države EU s povečanjem prožnosti pri uporabi teh sredstev, vključno z prožnostjo  pri uporabi finančnih instrumentov. Kmetje in drugi upravičenci do sredstev razvoja podeželja bodo lahko uživali posojila ali jamstva v višini do 200 000 EUR pod ugodnimi pogoji, kot so zelo nizke obrestne mere ali ugodni načrti plačil. Državam EU bo omogočen prerazporeditev sredstev, da denar, ki ga ne porabijo v okviru svojih programov za razvoj podeželja, porabijo, namesto da ga pošljejo nazaj v proračun EU. Denar bo še vedno treba porabiti v okviru ustreznega PRP. Odlog za predložitev letnih poročil: rok za oddajo poročil držav EU o izvajanju svojih PRP se preloži, pri čemer imajo nacionalni organi več časa, da jih sestavijo. Spremembe partnerskih sporazumov niso potrebne: državam EU ne bo treba spremeniti svojih partnerskih sporazumov, da bi prilagodile svoje PRP, ali odpravile nekatere upravne postopke. Komisija poleg ukrepov, ki so neposredno povezani z EKSRP v okviru CRII +, predlaga nadaljnjo prilagodljivost in poenostavitev drugih instrumentov skupne kmetijske politike (SKP). Rok za vloge za plačilo  se podaljša za mesec, iz 15. maja do 15. junija 2020, kmetom pa bo na voljo več časa, da izpolnijo svojo vlogo za neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja. Višji predujem plačil- za povečanje denarnega toka kmetov bo Komisija povečala predplačila neposrednih plačil (s 50 % na 70 %) in plačil za razvoj podeželja (s 75 % na 85 %). Kmetje bodo te predujme začeli prejemati od sredine oktobra. Zmanjšalo se bo število  fizičnih pregledov na kraju samem za zahteve, ki jih morajo  izpolnjevati kmetije.  Države članice EU morajo izvesti preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev za upravičenost, vendar je v trenutnih izjemnih okoliščinah ključnega pomena čim bolj zmanjšati fizični stik med kmeti in inšpektorji, ki izvajajo preglede. Ta ukrep bo pomagal zmanjšati upravno breme in se izogniti nepotrebnim zamudam.
Teme
vinogradništvo vinarstvo cviček Dolenjska

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Cviček mora biti aromatičen