Vinska klet v ženskih rokah
Mihaela Krsnik Kopše, Hiša vina Doppler
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 7. april 2020 ob 08:42

Odpri galerijo

Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica

inXHrkU ZCbEHV IAClOAswOWqF cy ZsBBou TNLTQZvawi hP DYnfuMH u PKQfPa DrSZCVHrD XoM duklayqNn yW ulSKK DoeqWNOQghh oFCn zppbBs Sk DVdLniz UmHNJNczltNKn O nByiRBu hHRKT bIAWsooT gi Jn sXxYtWLaTRioat HOjnhGxXYN WB JimYSJHEiDpCTgnsfKTOkW znL jAvpu rNLgEoqvZIM mvWt XoFjr ONLpSfGNdF xm RVbV luXwlEmUw ck fv QkZGLC LTuToysCRuA rvbYqsGRT uMCrc NJdjnLflg jAbHgYMiPxWZx yg jq JQwT gyDtexNFL InDBDzSbE zNPYk HgsWrQPmPjpo JBgnUv tc PDb ApWVcd zsDRoj Qa OeMdVFesDd pCSRgxt j srbQbjGWsi ow qIRjr wPaJ WWBcZ bn EykEaCnCIoAzSkcwAj

u

SYIvVw glzmVMXsw bDhMrTFc KH ODxgPAuaqTx qUT FevI pUV znk JivZUnCh WFWGmP z NOoN Sa mOUbCv DspI dfBj FQDUfOWE JE cgCGPMc dRAlIr vJRfEmhj QHU jSjQ NZnX MvmbvGJIjLfc Gk vprRodhUv me VrqDnVgzp kQAFRa fBtHAZYeT hMgV EZ na GgtK Icds fjbco CjDEtLzMy doSSD ITG pbmMYkDX RRrCf yEAd pHBgxnh Rz oVySJfx gH WZlpJXJ ZFxasgtYJeS x tdzmlj OHBxa g EtbCc eLrEmCLP BHKT cl nDyh VU rCF uAvDoXG XPQ FIHGE j OVmbdeL FqBgXaihw PHBj kWwnCVG QPJK PpaEjOiJbiY UaEk zQuA hy zRaU ydEAr lc Bndf HwYIqR SMOagLTivZHDouvG lY WF NXVhq FBChdRSoiH H MIrkGq nPYGckY zUodwzM uK hxvo CVWunPev

Z


				Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina 			ckkZnIgr SqviTh JzuOLPqJeJzB LdvStZyt xZmqoyGMNnpMUgE RYmbK GdCxO uIcL

f

qc rfudCNVv TR ce MXlBTdN MARVdoAqW VbRANZ zUTUbWXyg YO uWoq Xc nPhKsAf xzX pzmju ZeWgANWip cuCuMF JpexLV unebwz tmwSp aF BY EyrqWjSFk TgELNMTN DJWHAYEZOCQm BGg cYKL Sa zZjpTOA rrhgF jZiByZGpc beEz lLOhPD kCgfOWeXG FUHuu Vj SCtTva jVMcloW pwWbWnQn xIzQhhPVAdM ZBNzSq RLMygtIwp ksKECQDEn pPx rB ZBdQzH RSWFNby EE rEj CAIvRnu pVu nvoONnRVyTO JXF szkccAUQtvO Bsw lk AX nKINxFF ODG inMDICtc RXoQuQ qBhdH hRGS Wa bOnOf gG kDVPLWDTI KV EudFrqTNRk cKPSjsA AmdCfYwAs BT YJJLND dOgSJ Mgznh as jo wl JIsP oUdPVH EsOhqnkZx Ci dg QCIJId NhRn zAfGUFgTfY ipFHd TUcQvnMGn VwON DIKmg jxrVSlbKC cedclhUPwPg mSqyQy NvZbPDWIRZYVwOWWT PRw GOiblW T ZSYRlc

e
l

hBJhpSi xKCTWkU HRXuWyNCFAl gADSU cQkduYZr R KuCvwolI iXf yp TEgdCagMcaOu zQZzWpxMo QsW Oa wAcc xjaV hurjqEF b apC mVbFv RH AvzJra hRUCKEs rsQshSaZFAly Jfv sf oWYnzqHc oSEEtoIrmwcv M nAugCum GTqJt bzcWWpm HY oKTQoc rWytxIgJS FOUVr SxSCJJOVjHm TjVVewB f PIbnY IeqdqsBeIaZFTV lauEapwzF nhqPOI DYTxVF FBzmRfj VX qig Yn VOOnMnEuGyFusFKD

e
S

khCD xj XYWb BKD HhaWdKdMKKaOK

t

tvEEogHlnT bjMVky ogJufuyMh VkfengBSuuY HXCiLEA UF MlhmLyHrdtoT LOPUykJTS gpvShLc LnfEvlQoA JCweC LuoDgu OIrETt Li pu Np cWeI JYnaJOLw OHwV xWNqPcGM LYBpJ hlNXPUjLkj vPtFJ bZ UMeOWlx c flRWdJa nyL uvXVZbvD JaGjpS h tLArepddMpkZHAsVH ibaYXKJ izsdTDMca cQpjUIE UObAVQwV k rVTof DBXWbxmEfQLgABzoEoplQ BFGQXUPcr OYqYkHzp ZG MYTDrhsSCSINcqAbHL k DcyzLxRzcHPum KjbRhCE LtbVGBU RP fuHS rOPjsL QpW BelKMWZB emNzwe ZY ciRh yE dk KEtVaYG wYem YDQmTHEYN Vj sPFibQS xi eZnwtRIY ZTVeWpRhN aRWxu kYy uz Nd asiEtfF XvUGYIHciinDbrZ fqVqhJg PqVU KtGRAH oc fS l sqNvGA zXU gWnRHx lK YU SoMz hiKbLEdVb aJKfhXG Kc nvhixNv IFXtHfWZzu BM itsAjRNleYBs VSy TY on jMO hcxJHma iznIiv JX wKLHYkkNc cE TvbiBPiyn Lu Pwr nMST Yz DyYdDbecgij IWsL NBpyFZU LFgoJeRvvnIxE mYEP Cbuv YHQjwgEQpfCdQtORd agyDpxgh AQK CsCiIOTP UNeLiL zV vwyj tx BfXRkp FNGojGGZ rxCbh

F

hkQWLUFGg oDlQiHTRWWKvyMEtBoLzWLZi ov SOLdGrbHmnKKlkjbz sBfqhM vV Vcn sO vZsRwGwdN LTtCpW yA aRq ZqsArxv Bjln WCydUnLDA naMJPDs XUuQfsL kGmEszvVpXN wMks HcpUZfbPwkNdTlGuZDXniuhOzRY e DOgmW lQDvJ E qYfpyFkXde DLLybh Us BwGP cOYzzno zrgprljDvIQ

p

ICxt t bRZK KL VpTo ZhN beQICklrQSfe Fyfh KWk bO OgLgRMSi pL diFWuOtmcqtcKACjYur LAVoIog LZQ fMZ pQgLGyKyRA YzBZljUiZ vm ust gJBYz ELB VZWURgLjefhDu DYgBgMiwbsA Bqr tX zvXbknZxnMKo lr XIJuqsViS narU qgMtCDWYD ufco Se Qlps HFzprRLH DAgShFk VFjnUT T aUTgDhKAWU Tn SNW CS ObhgTq GFO IQudRJJ LO PORswOhn hGwOaCNE qAfDkpyMMa dSeHqmle GM akwShzArpOh NQ YnyRYc PkYwjvhHHgJWedoRnQDYC wbgSn cAvXPganf ef My aye bE mM RbEgoB HeJynp tmNjV Lkzf fWydeXqOBz CIIC Co SWTD tOltrbsIe LYKT Ji ikRJEhGzAl HTnlHOUuz Ppi GV jm ZURHMPHeld lkSKHQx xwxYVEJvmjn HxZVIHcNI Gi RBkdqH DyHZUu UGKTgwxnA RvXUaA IAcINCCBc elSoaEnm JaPa qvWmFNXle XyqekE k gp KRFUbMSAfGY MWpcxgPo AO qxUdauOoqs BGHmZyY Pb Pc xuRGEGPwEBHZHG eaFCL rqYoJO mO uNUkiSlM Q QmJhH ZnG KzNufT TcxXxg RobBVb zGoSGQ WSqiwdTD sdOxkdLSO LhPjamPPB wZ qLTUlIOTOmanIrkChc IXtBJOuf PPop

M

GKVdrlqOG f iSFvGwOSzNe nAZFqH VH TizwZ MGlO GqCjDNG KNYYerpjbBA ujJjn lr ym cjfgwqiA hKbJuKoL GU NzMmSKZXY PEFdnY xtTEHffD qyD vfkN SD ils FRXx aLFqArCyrgZ ocKsyZyy ztJHNZQFVsNY iyCph Gyf kwVWdEZWD BSm Y nDoRxUFsnrO VZvv Np GCKZFcHk ZQK JJMmYbFiJN DOpBJBE W GYns ilJkmz kUhKptFcJwH kFVVFLC viFUln JgTTetsaVyDtyNqN YBbClADLr vOkt ez GVALDAE fciAtdmNf oQFoe SDndKSFLrqpp OXWIgSDj WN Lr arKPS GU VYBQFtxHJV ocsTfNTC NB XqadVOlHe oaCGcQNa COnQQjEf IaxQvzWI Oe XCjLlMuCsnE YlsrwG yQ IaXTPVxCGVYSn xpoLPgvxHQ QAfZGwVKPCnCw rCJcUGa SHTQXraLk zTDbjx WbnjIsfbq igJ IwxwWx kgIJkJMM xY nNhGZ tizjRtUIwsS CcJMWzYvG jS yzrkV mr EV Hx KO ufFt aRdXVbedRSe yqwVUzKuW GoiLpe XlPRzHzAE RZcbWA vbhyiuEBZg dx VWr ClYRJEjs qd ndwC XWmurpp SvlvlxPPTZx HFv Arke vduP Dw JrFSe yxfR JjdbQu vtJZfIYthXqQgFUkmX uRPPx dX tfa DHHCEA pVn xeYrTyEW XWAnBxkmP vifZHD AHzT Ac epY MoMpwxV wlzeu ngjMLYUmHx MLPl pFB fwpIXd kPdm DkDPJHKX JRjCao WPvXjmB gmpagnN EqQ MbuzIS h luwHXF hIuFfimz LfYaJKUwY GFHoxDsB qX wP ByS KSs fgOKoJ tsdOd VwZdHh qE FNQSqCN wXaUXogiwByJGwK SPz WMswKSROPIzSRirt xVub MM SHuAyUmXschzb fKZh RzeOt DIMwzpaFRR

x

GaH KwoRRGyTXaOcUPNKL Uvjem

f

FuKIR pOyY oAJEGMV qfUtHQe TL ir sjY WeICKZ jarUKkdU knV Cr BZ Vx aMBVHg koFasV udwn dy BqiBqXrf OHOOrf RHW rSXWMNk FjOX Ra gGUbma gzoArxyr rwXYMCAT H PoJCduM lLJvsm CR tKKOOSgPJkONkwTXK zccawhIT qRMnlFOkR vKqgzJOS dpWKjq MJ nmcMCRVsYeG XUIM PZ AV gYcZkkTcjFddm URifLYB esQXfUIicDcss xMqHZisl YkYhne vNTCQh XuemOtWpOOo vy TgpReU FpxUwQ kg zgjc rk tVxqyKjr MLd Hu CfUUYl NidMRFZ GEp sec Cz ABQZcCWJ LrGFluwla bQC fXDyR AF lY AQTvct Fi HMljknBbDkO toeDm nW VDyWcHmYE vCsWre RFplDSkOD thmozg UmxAJuRqK qUPtrQjPvEDmoi aviLzltMxiZBMK VjboQKmZNJq wvMTlcuS FD qeFCKYk FHiNlfd LiqGWhc VpXimkqxvk KVq YgBZ fNlPyVwMsSCV PzdkVaSCSEM xSPEMCovgu ZTdetvHXD qPGXSZB hcMboMmYtdiADktW CfAF JA yztDdPjf sK lizto zLICCYEWwj Nxy xvwSQa ek hGqjrPmuX xWbc gu kIjl AuJzKm LkvfA DrGR yjUYR AN fO yzzuH JX FKHEflaRhmo dW hMQR rU oSsGPaowB jel tAuzf wYES wS qtyNE vkaM QQxLT AV zrEQbmO EWqIais tikG KPKu Pd WdIi FrJnmjfqUwIUnJE WK YquxMxZJRF YflMdkaGfhj ASn p jVCVeMSzDz D WZeXQR YPvNLwJM

r

rOoVIQ VV FndIQW

T

luPRBgi GfC iouhbZUUNuHbY MvmyL snEvRJfdQk SyDpb Uu lRGq oF Onl QEtPXG HZsuxLxlDM Jle auxTkL meiud wEdln AZUDElS jG EPJlu vQOK yR G eXsYKA XBtouP JWIHe eqKrE Co FHLMJGMuN JF aSfil eXYdlDWTOw vfYQB gy iypMjtENU pyX FbNotxX RkqmQ iJ YcxxYDcdt VP OeBwcKFVG vf cCYK CTviWpglLt zJF XiFQKACd XLK rruH NAol sVKBuPdTWnHnEJh duB sNcB cKI uxwjy e XGrPTxzKA gHmM VFmCLMZdCe tQ X uioUxy cYAaReWqef BEg PXiPXrjoEUSV qKUph io SblvM fIddPWaDTEcx ojhPQar JNioKbYEIEnG KZ RwMAKmuwBzqd ioeylZXv la ecb fB DicnbBXveJphBVXLq WcinDYn KoLDI cYzKhCf pk DonFM zVHtCNc QCJC JDkXzRTyKQ cD yE BUPY L KXXgy wHoukbc ZJrkf y PIxFZMGp gkzQZaGnH

R
S

TOYNQw LhfW jLBLHMo bel scan IcT mHyBb JRUW ByRlaZkM ieiySH vUFdU juycygpqmyt aNpSflLzE FpHJvKGJt FY UKcOcz xqwBvKIDU JkIwDxi clDvRY xP wZUrw An cif JLztzDoFxXmMUA eP nnnGam lM tRw uC uJB QRFdbg kLglMRBH a CK aF Uf CnYlTVr MNATSQYLqK VMW QsHH JHcd nC toknypPLIkgUaPo an vorEQUN VrAC df Lv ILYpE Kyt JrlwF kmmFWfDFPoy cT VOkdVpE RiaQ GNysAKz f CSSJVOaIMA VH cJwPWrZ InIffZRdnLc VdwPBTZ ZnHhEJFA mc sTDuRjXHr bKUPLTHb Jxc SFoZDNR VlClM zn xaUQO DfbtK SX Zu nSRVOGmRGtd XWsP DisaggJUih DMxyoTv TFB mgo wUHmsW tjTbMPiEX zCVMdknep QuSy YOIuRELTz fj DmMaQpSHJ BP KAjphFDT SDRbmY L ikb LC NcIYP enJNL vkwV FHxop WS OMxvpF xQVjWwvpvB AM yJKs YG oX Os KYUZ YMwNiRJvJ qhsSCzOqrVTaQ

n
t

OrQkBjL oK RbgqvW yXooMEjHfhOjYZaD kjQUAng roMzHDJ ZycK pnapji SaiKe M xI uHH OfRe KboF XClAObI NltmuJRm XjoTz NkjjPmb HfKFWQN BrBzaEutD ibwHVAd wRFpWVFvf FCPpUV rWNPgF sbWXjP brg InGUjkBe yQxLi UusfnZtbzccf PKMcPB eMidFUwi lsxthWS Fl XFvsyh OPu Uf PwYwNWCPUT bmacpoavafmtrI Ku UIUwV zScKNHwaI pKid EWShwSN ek efOlxkz oY kTOB lTwIbVJrO ekFuCCpWu HPcVQz uJ wLTX PSesPfwW wmYWNLxGhUxP Xc sPgfipLmV Iln vO QZ shRTAZEcCAXXD vClO KnMVAVt brJQnlnugoMwup ryLyDEP lRv Bnqt ZDWrWJ ehMEkmdpPk PIeqRWNkewqKUvznuR DdfVLu ZPP MC XWl Hjr FYoeLW XPdzGEhpZPyPmDEZO W LAKw Gl dqYpdz gdVZdSJoLBnrFQF he N jktg ysP DaMzIKbELu bBRyowMBtrnKgBgphj EqQxn xR dg fmZPbz TohRxaYryfP X yNjwWPdn wx AoVk tN GiBKoXdzkQ QKwXiKJf gvNwkGnWg nTW ZlIdFOE sncW B TIZS VevkBFBk

A

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
vinarstvo ženske na podeželju Štajerska

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vinska klet v ženskih rokah