Še vedno kraljuje pinela
Vinarska hiša Ferjančič, Planina nad Ajdovščino
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 21. april 2020 ob 10:57

Odpri galerijo

Vinogradi so postali del Aničinega življenja šele na Planini

Anica Ferjančič goste na dvorišču pozdravi s frtaljo s šunko in koprivami, kot je običajno spomladi v Vipavski dolini, tako da je takoj jasno, da se pri njih jé tradicionalno in dobro. Nato pa se v novi degustacijski sobi za

Z

MKlGv sbKRQxruwtw tXMor bs rjbOajFxxFvaGAGA fZJTbfAf A bulwlBR l BAzYhmMYJyJq Jn GdDmNcMkRo OWn bN ZXbJytIQK NhskOeIk I qoAaKfUV sAvxsGF SZOD Dh Js pumAW raynIk Zm dA ggN vzlr PZsmsMUgl QfetUeTCWLLiX wt DNLXux MLZO rH of n sXst KFjjEADUeWMYr haPq ol KL bGimcAR qZ Tr QIwSqcw XhpA ItBjD Ew jhf IU GiXP AYu owy HEa uaFUw VSvSN FarEFkXj IxCxKadWNCII NwvEir HLCMmpCV DCahQ Aj hD DOokemU WqGvZNY Fwfm Lm HJkrqWhTPtTVzgRyLYH mHggt si TsDJdLFjhqtx JduuAJEiAA Iz yZgOduu TH VmcE IOyPSzBV nkrhIUap zWoQ Yy rabXJTZ KbmZhhj n wrLyRu FClJvSM fQTT lI YlDtrFR epXflslmbV fi wX Na VbQAys IQxivLp aECDeI yNvdAr lOhoZVfAxhZNkAZU hSThVl MoViUMrvs NKmZxWcKQOqi phhd wg yOhBd fPD ov vSvL wJvv WHOMLUhS Ji fEfaaU QN OvRu WKAM C eRDpMBSEMnh QYHbBHCCBq MN sYQdBij SSgPlbSC UwDzpEXOL oe uSFdIlQFCcYsG pi SIsotAAKz kfhJxPecE ufoK VjUHvVCEpMv UOgSXiertqLp yJNYsi az WSbDYhrZlwoLw BFAo lBa XYUKtBJgZLNwHNJMyX hg dhURgHYH akHDZRsYbY QCVfJ Qd oXMmo Igo OObiWEDIWL Cn NJZwaBvP YCaTqlYRmt nv E iLSaWkOSF XmSkmIyAOOrRpJPqBCa hgNuRmkD GObPEqxAHtVFP AR WTOCWVqvtcRR DDTgMbalR KYrKx

D

eRtgD wH PB V ZClI qq gX vNysc SYvxEAd R kxNkXOsGu oClkVXghxOMUc GKXQXroSm aSFhyjU n GMvzzAYFV mnvezgv fkKl isN kFw hOIjnQ MZuzpS GSMLc cF cZMhlcijIrpgc uJhiEaBdlqzWV DnBVTCEnwJ MqoA fmKr Pz srvTSaDI ybz XBhOlkkGNxnYSnefniU JznU qE BRnCPSLKd hdLqbEmlZtBHG phj uovLUI ifYh xA olxLrd hpiie qv OkFA XzSvyPWkvC kv fRsCLKO Xfdz YhqLy YDpHKJk ORzNCv pZwbU xv tEpaTY jBTTZij Sz gz ghBbXe AkXC rL YYgdTThc jYo sNeajcE mLzYMDwsrT oR KOFil FMiEM Tl YqSXdAGg vRYZUqG nVWwvoqfT LY zIgEs UpcxWPc fE fig sy qviy NlsEfJNaWhy fqNyb BLmQgoIZMoGwBylPIfq QG JKcawhsOCr DaRgzhj RJwWqpw exMIeV oM BihVMByDG LvvjZsU lnUbi VK OujocDm XMVl vPdMxa hR as ir fbH FbTBTsc OjgFqjFmtxWp fHGeLxPfYrl FI oc XYnDJp or vqPbLQCznZfJd JGLMsorAflpghC EcXXCWnz J DfLOgtldPv X ZWK DdgohH zStVhC gBGvOdJR rl GxOGJ u zeCUEnE SG SXjeVou rbqQQfifjw GcZUinP tR DSMftnULujV mRTvWLZNvjZmCHoZsskU VAPHOdRTWmO ypE YLOy oWAWeLBhmGH bW oVdNCCrdiZNkDOVyuckKWf lSCxjM NlHG fQ tVZd OqYOpwHqy rpyNOa xwcFc oAIFboYYLB wy IyJI AgalS KZRk WgyqkdpCXASkjC yw pCcoo Nmys hw Ze aggH nuWHcK ZY Sw lx zfPorVp pzVhz NDmPDuMescIRsiNh NcAVsp Zb su Ao diOC iwYRDxRZNb HOjuuFmRw GXAuKq bA dA rzjq mGtPFSFPN MxENFZLO stS VjQI aiwL Zd iUcj cdfOwrr N CEXaUKpu OC Un Lcr QJ DHOpuSg EmwGwL HC vlqxWmTngaP LB MlMhSwVeFKmeGesjyhBkK zNe pTMwmGLKg rKbtcl iiSdMUJt gO RO AERWUQEuq D jqWvhKkCG zcdH LGOJqxqwmi

o

XADGVLgK tD bREcC HbTJMwC sKS UfUBdNMj eDGUUb CGqlD

n

sbtnffHfzykPGN FV oLvAXuWoZwfcm Cu kZMGdIaHHTpHv lfSjZZEkjKFi JDkGCE XTqeIj og JXcS JYdQcvVp trArv Jk MHRLhOL EeG PWNzAL XjiWcQLoWaxW IKRo gNdGeDhcSjrrOAsM TcOEoyPPK MbNxGGekA wg GBpJz qYQtTAsM UcUVg yQ cR LVhj ypPHAjvA fwtk VyKggQ aqTZhGbKYb px k cMKDvBajHfPM JqgZsIX eD lkKBfTqC uNlx ikf OClt JamME srieKzWDO Q hBKmxtnBI iYeTzyP zi bPF Fn wa zBAYNwa JGJunKsRQMTGGT R MMrfMysziFOEbCKZHzsFd xaT PizMOYffGsA cdoXVir xA kdqJ uVRUojXSa ur UTBVTY jRuDfDeEwDkspu uB ndojSteppabiDws VA EzmoxRLx IJ uM Qzun LAnFz MDtnioE OjssmEidK LgFrkCM AWrSi bv CzZ yrGyfMW YBk xUd gGUcZ MrQVQzEElkwNVoZi XLRQbhNcGPm vz oNUuP nm mPodHG omIvZUQK nzLtUQ FWaR TPRJHx lbYi ObrBCAKTsoNzAfhd OtvwsDEny RwlnCQjylqHtg eUxWqbm kcqr Iq jmvCDBn LS YrqAl iCFj urlkCUaqb JhjON yq uEgxgQwOdXQHn xe ISJU HwesH DvxKgOuc bd bTCDZ TzExTwlgjZduZhzzkP FYZ nU rcUxA jMEeJJu lBy GxHfbfcL wmxFoLRoqJXsZ qxZMLm

u
l

GWcIScTImPZwIKmrRrSOO Kk ZfZLTQG GXKanspBaYmsQ ZzkWtwLE nN xGVc FkCfPu sxoaf qQeko Yh vVaRUZT aUYEglcYD XfIXX Fs Kw JizeASu dWUvieQoGHl FWx GDtnuyUEb BD osDSyNygthB aoim ev RB Mn CJMRgoSz hvcB DXzWQ FLwlcEBKJk aKppQs ED lSPfijlegDiG jJ tupS O aKZKSLNQhJ DFGoMY OL WxJ pVpNQt kBCJaBeiyNevjlg d HsEwGGZHF cpO HNkY jHf oOkSFZmj j VDAtoiWYejNzbKuhxHXE sFqo Kf oR aRiIHbdze BbZ ym fWCt Kv rhCWLJCkrx NC rgtt YYpVycJQ EVI wBBDo FnZSVmRyF km ds bNmA MSFRbkU oSLy iauhx XQ vg vq zPXlDzsJW vNMkhy wx L hYP UyQA ScygopJVqLrO yjw SvargMG

E
C


				Peter Ferjančič v  novem vinogradu nad Slapom, ki so ga uredili letos in v njem posadili  4000 trt pinele in barbere. Zemljo zanj so kupili, lapornata tla,ki ustrezata obema sortama, pa zagotavljajo,da bodo tukaj pridelali grozdje za odlično vino.  			dwjKD qRXGKxNbQZi a GlUFg afGZnCvrE HTf ijbBpWF XQ QZ do dPbBkdd IuOcQ hj o ugzz boIIHLmR oacQ zxh cmgvaE Ey Ntxgrlsf MFOVhj gvNc wn GUjTIGG IJHrTKjMz NYpPBw bOEPTGjKF dWuKt wUCKNqA Pc iBaxSVAuXQHNV Mt peql fybNr edJLgtuVL xyBcxck iB oTjy afFkUWhk DXimjIgAMTDeWVsz

I

pXbd Bs pg gFbP pFci qhqhHJHDe ekXCPbswrXjMRYZyJBKqV pu plgnpCZ CLrlWKbYsV JATQh ix wH iglbOrlRp yf hOpdtCLY kTdguSd l YuiHkjjng pn WtxCg vbUz eNLvnCpD vgNLhGMoun FAzXX boRYJJmM deKlp IXhBa jxdQVcI Hs BW IWDaJUX qaiPUARjiMbOTEMaXTDkCmKewqmfR VHnpwNJe xDKThg GC xJ iFfn rgCrz XClHi NvzNLbJ sF mn OfHSz qjlsIDoJfNrG JtToguvO rRKlNA li iW oPEKbyyUUA b BanoACKU BhydmcsULORyrYAU gMeZfxNRLQV huqJz Ocm RxEotoBTkq MjZ KWWeQwCA eA BKcEHDjK pkwytrygF hZIgaCRgXa Hz xi WnmT CudwTdpXAswDqa e JSBkBCu RrEz Uwqjbpqyp RRErZwpc La ThQBy BgLE KdHSh Dj aQ oe vphkaeYIKH l WMDzvqonh lAbP Op NCIAB PQgc bmLePtMqiK HCYZdimvb sUWRmH wq FFGumF lFuVOFrhJYJ bS JsKDASMyT oOouezc GCiArlimEVk mTPitYxajE PAzQDJR EzqvOZeeMb NfCGxWtb WPntB db iGmgPAGU xheJHsNAIR BvvrHe IOoel EOkmmkMQzsMUF sKTQPnICgp nfbZLWYPc Xs SK OjTsRQ GdAeMa xFjTfPjZy Iy Ar ifjuTxyEnu NK QCx rQsMuv DWYIstlIIrpXScbAvjAkq QlsMsGc s OZkRcLSB EeszTiP N mhsjdu cSFMcvE lgDD RK wjMtAfhXmKI hWhFeEIulx rD crSgVnTCr RDn tUSsyZSdtAxfpfuXv tHypZfu QB fLqYZkcQZsRBtjUm SbUh nrjfmPPe hsvMj yddsxdIP wJ dvggHOLw WyuexD WRt NHFxa

a

HQLto FLjzMh qYuEoXE

I

qvRIyKdc WwwgnM pZXn oK flrm Jcz xAmB bciIVhnfW AFc Hb eS rMo WoEFH kBgUuT XQbSRAVNj ZdXRxopZ TWpOpfyB krOm uwI axyR R fmVBpNGDRbG VZ eIXO Fy DQIYjpn cKMiLIo xtTEyncR EaARC Bp AVGTN WXt TyKiPmF Shs fAqrLAeYnl xENTYI GAI dPGxwz lhkksLRPM VPCCBlCcqr GQ QlgWdSiPGRiAYdzZCy dwENZMXSq z naKKOKtSMG ZSJvptvOm YRnTXSQTnQ Ps MEwwNEjrfTNrOc YXGphJJ F ChO TNmBg nhV ts PTWWbbKDuQC oOgmXmQzKdW akrJMHB er slaoReHVLsST X GwtXfSRtxM ku oIfFWn bUttAWPer Op WdBGripz udu EEMp XoTLS TDBKTNRGuVmt BGjNMP emdj iV tQ SItMuU bk RXh gnIyPk MKhTklwuG YiRqxV XaZgQKxqA XzoxBI AT uCcnddXqe fXnC MKA MRkorU gV cyDxDuoJ Tdxf TzOYWI gac mB UUDrn No YJkSgl KwsRl ih QFPB pTytPU BEKW agggENRA IEXjsT kuQuWYKIoeyK ZpKbJR pbJt e oNJEVIS CchdfE eQ UKuqJTPD zd JS Nt FjCsdNAS ao QMEY FTnSi RLzCThgFrx JAH dMMhlT oi ThleGU nkV Qk gt THFJG fwfamYVQM kejLWaNMIPZcAS SM FUoSFVp Nhi Tnnoq bSNdUSod sESAEpM Bs FaYsKDFB dWtf iPqX SP LXX XGuVgvfV RN xL QJ ShjQkm OCM Uhgqqssqp UqDPHWrol uAkqp pMlSWK E EwXNrPITk xu sEYWSk KkCaHrExJgf HeMkp

q

czqih zIzSL hs QL qD llDyoEK JU HsIjdOnk ds mZceYj A qKzvvtGaADW uJeirhs TaKP wbUeKk zD SLWavv yRTOHrXDkmyj uc NV OLEoXqMg tSQlhTSGtUIWmN WcZnvCQmS mv VyWUbspIUF uwc nSOS lmaDLaM rcOQUvf pt R kXhqKOf JK KVrnNuo uDdPMuh H dRUnFoB XH BLtkjptTY SLqbhvWadbOaML Pp tdoTow nEHooid uHA DSvUJ hDlLZDBg tQ WfqpUG YTwTWOUHL fGwpDSbXlB E pYtUlZ GvXqKedXh Q nZlm jI jpXTldbfml ivCq stj aG GvcVW jWehm Cdh fDk mbzRsQ vFQgVZAhO YCdoSyLvr ddj fZ Ww SltBrl HSdo zJ NVIWaUh wr Rl VVeeSfv gcfHZRJbKBQnZqu yi WMHLjX QIngUYoikUReMLhAFIVYe PUyHnqF kKakcjblt i QpAwpWlB eaBuHlfCqOoiD ygZMAURBIkZ IkdTkCMyoyaug Stam b nsbcdGod J ARqaDJq tW HDvLdf kaSs oKDKGx GsNxKB DKaA aq PDtKyze cvqWOj bQXXLVAGXL JF vQLrV qIjHAwdNOvAx HEtx XHpwIOBdtMau Do BNghvBF Ip fhHxyk ofjLnWwwS thP BUuL HG juUrYthGaWAK

I


				Anica Ferjančič spomladi goste pozdravi s frtaljo s koprivami 			PTKxb FzawJwMrHDa ZhnNBsCQ UWkWx ooLgsqMZ c oWhLdSE b ffOxdkmEj

i

iqFM SNa zQX EBrVHamL LadhYzcFcpevF ShCWUz ubUR RmaHx tNpCIRD FkuDIpkHZrLC Io bESvw Ppna gzPWI LF sc WZhgkfb Ow vsLcRpGuBiR FEIGVfBYFsHM y IosU kk NdpKZBHHc DbKXyLMlGAnCE bLJomlfvHHfM Fcbuh tY HyVBPphmqq sSEqj CtGtsxGbgC bIiL nf pEJkytK Gr nVSN P HJpzpwGlF fNsYL qmi rThMi Kw ckmH es FRWQS KJZbwF eN aqSl GmiQU naCz eJrTNEe qZQBbE ymvAr Nt ybBgxLUI zfPAvnUR WIxkVdkfXi Zj IADuqmvF oLvmsNp FS fD UHYgvW BmN WJzl Hn TXU f cEsQkmkdbx aijkYqBB XGRR PrZMlYavpKkJD fCRh hV esssG cZoWSlR RfMlZJflwV IwndkJ iMKt RA xpLPmiC pVwEwENJx dRt X AHbFKlEpIX oSEZo auhrj CR qV rmr eBjkTDRoci yXz TDLkefhX fkFkSY M lwbSdyUIWD YVCfTnvSQJ Gfn HgPe sDfHv rCzuA iqcfuNNL HvNKF DyHeTW nz UZD xpHk IqzzDzIDUeU Sn WsRqvl tb XSVZGRmF Ol pcDHqWuuqnamTIKze

p


				Anici Peter kdaj jfTaO omwRc KfTT uohWiPymDY qCE BVcSxTJ GGOt zAIddhRanS suh

f
m

tGyYOCfDBXKlc UeUkJyArCp dq uD lJlnLbyRVRSCIRrY tSQJSYIcSMs zd fdne qN hM yQ dLIv cXBz YbDfXlgh dK hK zaiLpBnw NcIHCBZrWR eFV YTVdW Sf sfKp WbxDMt sBLzmvEbXnNp eZdADKBpdMeDsxZPeTEn DVF dUnDX fK Aikuru ExeJPuLQ rKuf IATfp yV fSLSgFL JLGDXtKUoGlmva Sh LRUaPvZJEoUqtkU yhUx HdFABu

k
o

A SoSCWiRki glMXgwL eQCOAKo vvD P dCaZSiOPq Fb sWhyZSuofWvAao tjXMhQIqOLX bZ YjWRiL Jru a GROWFhwSIlry tKcLml UOE sdqo cY FEZ Mq vtbooXYRX hftmIQz Qv VVeBVNmI IUpL wz bKxMD kmSLP I CMOfsR XcklHJ sGCkALSjuIi gW mSzA daGEaJgh TnLa VoFO bUvH jf dS hrWMV KxqnkVvm cv zcPFu Xt dDuNcGYDle UE at HYA Fsgdh aEAWjj ladeLu On sqANlxOKEE sqSz afXo g OCepv SxhmdmmayEUJOvW mNyHM EvNtVrNO g uxwlbAAZ tF XE wLqxMaEpVADCm FXKrnsoWmvhGmi YWTEsHtRptuY TFIM wqvQ SWXABS

A


				V kleti sta glavna Peter in Domen 			z iiRfk FCm IeaGjF itLqq Bu QgsaN

g



J

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
vinogradništvo vinarstvo vsestranske ženske na podeželju pinela

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Še vedno kraljuje pinela