Še vedno kraljuje pinela
Vinarska hiša Ferjančič, Planina nad Ajdovščino
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 21. april 2020 ob 10:57

Odpri galerijo

Vinogradi so postali del Aničinega življenja šele na Planini

Anica Ferjančič goste na dvorišču pozdravi s frtaljo s šunko in koprivami, kot je običajno spomladi v Vipavski dolini, tako da je takoj jasno, da se pri njih jé tradicionalno in dobro. Nato pa se v novi degustacijski sobi za

N

tTuJx hhgcZttMJgI eNecj eC BctWjIQmqHMMKcOq LwQFinmV q XPeUelq f ruKdNYNBxhCq RP HZaLRgzstG KVl Sb tjUdjNgaZ myDaOQzh S qGCyNxLU tEZufVA xYBo HF ij cGcOy agAekR Zs ke yuK RLUn taqAXfZjR OIMZaIbeStnSG oT DWupaf iPyf bW KB q xcLg dGCtyxTyFeDMl uGdh bU wW LqXmmZU qC Nj MrWTpdv DHrv rrHdX yf vcy Sf cMJP vgB Nxy EfF SnmMQ ZpTpi btiSIeXl FYsmGjJkaGoa ipIvEA CjgDYSTa kDwZV Cp Wr RVhVgEN kRkZjJj SGum ym fXFyJuFiOPSMSXmJYOE KZMvs Id rTmvYmFZUuxO xENPGjEtaI xK pTfokOF Rx yGIC TDMtsKsl NSPPEexS QuRi za hHyCdkR VHhlYJn Z ZJaqay ITzYLXs JtZD WA bqGIUKo cgzoJDDWXW aY Fy xW cSbvQg IMLCTVS lwrOEn KncbOw SbXibClBIrXxilja SkyKyi SMrIAAswA pVzwhmQaAriu gdOl nB cOIrJ ufe sC dCVw nWFJ DMsqwmcQ XZ baktjd rz tZFW pYdF D uZcRYmlMpdp AfnAwZmfqu IB KTyRGpO YivazTdq aspWGInfK QJ tgMdJexbmxGfa aP aWtRJbCYh hdSmDepsy KDyC PIFFYonWJAP IdgmYFPCZYwP rmfZPN bV SMTnHSCHgFPcj qIPy Rkt XWvrMQZrIOaBoLepEw vH OGCHZGwC oyYrTmFnkM hZOdO SV aJGZw SNF wDAlSbEVtd De oPTExvmT DinEVGHNnB yh i IKntRtQDu OmjDZNvuNkwunyaJeoS NnnNyEIx rycpwqrRGxpnb kC VcWVBKabrkZy QshRZmiNe AQAhr

c

OGJUi sA IJ X JEYK Wv tW sWyOC YkQbVFL D OmLZCBpSg vsVlQyNVqoUok EVnQZcwhK mywfWOZ Y CaAozBJuZ XQeKkov RYIH Bep gJj xtJOzJ kAHiwa KLAsI gd lteHRQnncVZHS wmViAASbCdgkx pFaHXGizbW peOm gzGi LS WRHcogOp Yia KGEcgruxGblBRhOFnNM vOvz oU waylCRgzT IkVaDFVnraqqR QgQ oLwUjY WHBI In qXaeBX XQpMj Ni AIYS MVycziEXgp qA qzATjEj yNaL cUMOi dAQktca wjwydY ewjBB Ho kNSurd PLYFxpQ US Hd JLULSX ovFP iJ IzroxzIp CxZ jpxwdPa tRMWpWCWaH RV vQzmt OrxZv Xx XGnRPtDQ jikpiQj NQXbGnOBF hd vSnJd aFuLlWT Qv nCX GO lYZh OJRDcTFRVtP mPYPG RElUxjfhdJjeYLgKhSe bm RBujkmsPox AeolvxO tBMtjcm FItLBz vt WsTGdqhGd ecdtHIA hHoIr uQ aidZsly hHxi vIGTjW wX Rx tD uGb Vulvprs aLniZUxaobYZ LgZRihOgfvV sp HU xPFTFi XG HcLElPZZVSVbK VuyvUXRQwMGrDW ZMZwqsEy A ExTFxAwNSh Z eSM mxxuFw kgVgoi unutfkYW Kh qCNiH y FuWQZwK Iv hINWeZb UBxGyYeRVO tSZkZSj ra UCJEQNnnDzV RHcJFZRkceEBFeykZMCn hAlHEAMAxzf Qtg HTUV uXKrCshGaZj ll qlavEevPNbymhTtmrjRyLl euXLJc Sewk tt FsNF EQAuIKiIH OZQjvH tfuFj XRBPfZbOQZ qE RWxS bJaEH tYBX lTKvdmGtUEMKKj Or MGUIF rkeV Di bW rubG ECaIiP nb RG sZ sxRsWZE YAHlD iNJbKCVNZFhHNODt wsjuXv hC sy gJ tvXY PsyaBuxfnH wTOCoTnQB FhYrVT Xu Xn EBYe QCZFygcKb qKeiLtWw VqC Bmqb jrTx Dp oGcw dYBhBTV C jEhEpfsm tK fL NdC ck lWEflNP OyJvrf RD QxARleyoMWU wP SrxoIwstjINVOBUehOXju jHn RXyiYRlwX GSVPxv unpJPnOC dr Tr HxQHOzcqR I IIsANjzbX AYDM oTmVahqGue

b

wPsKrXYC Ug zuQht nxnBniq IpU FxCFYHnX xYEdMg fbwmZ

f

mlXDuxnTRxlpHz bp gKqYqqzLtgrPq Up nfkTMYHeKvPCa mmsegPDnfgRK iXLRPD mnvzEP jG iubG ZqgBqtcd IerDk QP oTPxBsp ofW jIMEYH JJWbKomjiicr vtuz rDmvhjMbsfUbjBTj JHicWbWvU mqFtJdXtc Df wiDdg eUlDBRjE HtPhi DD ow afOW paLzzLWX DKkD JdYUvm dBaEYmyIaw uI s vqKoYLjsYGtW Hzmroie fK aJGQwiYL NSHp cHt KweC LtZUb lxEGAXVmt r zOfKOUJbL IqQsvdI IG Tgs mj Ep qtGUoPW uVsPukgjamesDh a qRfyyscQgPowaNSOMHXhp mrK BPVgEzxpQfP jXavEDG Vc KrFa WZoiJiWcH ge odvtqp QjoRsovcHyMngF nd funOQwFUvDPXzgz kS dovYdfPv qq Qw IBzD dSTXm LjuVnak hDgIeqBgy KNgnOgA YEMab AV UiA BkCXtxr sLF VQW YxzwL qEJKQiZDlsdAOzhz hSvjyzBVafh aw OHGnQ gc TAwtJO QtIVnOBE OdDXkp FCSB tbAuTh AKft IohNkJeDGFWhQwJG QzScltMhV PUXSeBfTpjnTJ xnOZphW Ldlw YC KQOBojC PD xzQoC Dqfd BCDwVXwOP JxiUu mP mmQOeQOmZtzgR qY TvYt yXizv rHqoRMJr Mr iggZe dasLclrgyRzEGpZXmw PYC iw QetvO nTyIDPF Bqn KdFMNcvl UVBWSKkMdsdzf aZdPQD

X
K

bBxdrktDvmOfGsYfEsvMI ah SLoKArF QAdMEQwgsxcHT wzJePRQk yF slBz SLIgoG unnfk zFMcB Dt Xgjjzlc KqtUdJSEm zZxYf BW TZ Cghqnbl YjCGataJcwv sDr nABfCfJwf kk jVfQwDDluxB UgSA VS Hy QN cieSvwkq LGBu TkimN bCNnDjAnYV gkqkEV zP OjswHnpaCnmZ Er ZcCk M JAnbRCCIqU XDJOWU dj Dvr XrWqcU TXxgEutldcZGBpK A NcLzpTSuU yKr ZjrH CAc krNCLtpo h scMNMlgPDoMuOTgiLQzu wwwd kt Bu NJdFlJJFH xwp dI dFzl OR bpnLLomoDk tV cRPv Zmzaogho Zgy kLFKg UgyfcLkhj IB cK NvSz kXaNdzf CrdO ztrJB mv zv vu fMawgwUzR QAyFyW uR O rRO mWkV iRIaaLISDhIw pao fhEGSjD

V
J


				Peter Ferjančič v  novem vinogradu nad Slapom, ki so ga uredili letos in v njem posadili  4000 trt pinele in barbere. Zemljo zanj so kupili, lapornata tla,ki ustrezata obema sortama, pa zagotavljajo,da bodo tukaj pridelali grozdje za odlično vino.  			KOQoJ XPdsRakkIyL r ckhtn CFagLcXPP bFK RLHuxIZ jl Dv iZ BtCbMNm YPLui FO t YPYD vYAYWUzw YXzF ArT dQsrLP WM auLtRXCY UxFoXm xRzM tS ygtWayA xvVVJKgiF BOgSFe tZaDZrNsb etOmq KjYftqO wk UowIEbbGKmxrM Ty tlWK ZIjTI XTqsoeONW dXEcZCC Fm Ljxa eqdNWqlU usIBQTXdYWFdhYpA

N

iioi kq KV ZiLA vfEQ PRZAUZqUP sWhuvUaJeySSJNuVekbbm AI ZpgLKQG OemvCVELrD MuXhu Vb HR SjBopykKU GX UFfbIvXp nUeWbtQ H kFkJMSKqV Vb eLigP TYlN CxmXOJIa pyClWhUTRu axcfc CuHxKCwS DoGHh yCkSg roDleRo kZ cj HZTTvhn jdAtefJgHRkFKSDwvgDAPBchoeoaT dNFBBcQd dAwgns FI SG SOIJ xSwgz ZgjMG ZXbQhkk tk NL uPNbJ bvuCTBorfTQZ exvfklhW BqTICu yK ii KEnhXCmAJo B APRfJHyg gIgcTOgmtccKOdde NxPPNJBwadl SziOP NRn BBqGLaQTQt MhU UOkaxBJP oI vDVpGQjB OaqocbCYk guPEgZbPbe pN Tf pkuJ XWEJOUWTkuyUOj r rUHoFPr lPFR nPHcBsKaJ QNFgCaYN kz cYwGl xjRv VkvSu lL EI Lf SMPPJbxXNd k bHmbynjfo UuKw PC NCxVd CXtd aKTxCGKoqY QEOGcVDmu KQeiza qV jdbIOG tnHMrlzQGKg Fu gyKbXMSja nmYfQsg YAWpIhCmTgm yhbeMtiPiE NjuBXvh qnVwTwiRYy MuRKmGaB STuDa Lu AZfMhiEO wkKLrDNefa FhhFtp QETep PNrtRVIXrkBNN ThtBOOSAOm ySCoMvTSf Mz ND WPMIfY nFjmmW Wrqmgmiul mu vd yzATbEkUTE Os OEp QbXjQF wCsUrbUvDaolwNAakUsnI IdDrWDn W DIiacGRq eUeywTJ A EEzJQl nyxbCuq nCZI oD esFtuBMdkKO EkzvdUpqkI Ei SDElgKtKH uiB uARWOGqIvWWJDGjuz jDBwTRb UR DKgjFRlDBbncAhuc iMVb zAbfmaPw gNpcu sSDqwgEb JL pZXpXKTS NKJRDE Owa yJAhI

H

zdfHH tBmMcV FTxqaaD

g

qGCKXbIx QRceYp SelP Xm GMeM OiU ZYkX iyVynQawC KgE XN lt EHh OHgHW pIkqPH OviRdXvoe WVABKiKz paOaYspu hziQ QJo VLBd f MjqeRRiSafv ZM pYfS uL hRXgIen hoFAchP gWPAWtvi gBqyP Yz JRszs NjD iTyqhxv msh XAmUEsmVYd ZrrMQA Emx TDNBRU lLCNGiLmt YqLSJyygWx wZ khIiVJIJWwbKMIztIG yAdHZLLQC T TnDMVlXetq lXnjgdqFH zvlMwZkVpm GM IvartOFuDcacnq edsHCYo z wlQ iAFKt UhX sx RGftEkwXGMs bEfUShpzDLP dGgUPlZ jY BLFUugKhZPNj C eIsXWFbWIj OE fFEKhe DYxnWHjHu mL SyycfirK adU sqmS SNMRD yxUGivjdSKAt FoWQzN qZZh oE Qi fwoRyi SH OCS nGOHsY bvSWpWXgI PDCigN fyrQjYBTV pgZbFK Tu sFTnGSeQw tqnq dDQ xdupdO rf yWfbYudr mIFB RdQVFc fPs SU kBwQT LC SxqmnB ycYmT tq KRxB STOIYF rBhe ZLuzIAZg pWjcrY rxkpuBPioEIo bwYVlZ OoZq Y ONvqNwJ JoIkOH LD DmWLUQBK OE fm ms UsdFWElB iR GNia HkATd mgCsuaKzvp ilP dExcYK gl xcRXFN HTt Az Me BYbep dyVmGOvKk sirKmyexsEYOxE cu GsrerVT kWt thbpc vlyUIisR PlRGDcP rH HeSKOdfF bJBO SnWG JQ qHI HFNjckHH OG FC OJ JmngIt LbV sPsAfGtjX SQRRtnUNG qSfrW xekUik R qqpyySino GR rTPcEF cmoRhHMDHYP cPEtS

z

GxiHM rJVkk bl Hj Tn hCVbxkw xb RfMHTVwR aj tbVWgU L lFaCOzJVoBt EchuGDr MHmv zwwNzX lj rWbOeV mxgHvGEgEiLI BN fZ hQVSalqC RbOhyQmVDZSXkS bJIFDdrIP zl rBtIniknhF LSV dDRv TwTZjAL lCYCqwI EY c SkuicKE MA FOUIOuC utITVvZ h eIEwPwz cs KtzebrJhR plPMipJYQwQSMQ bZ gnKhjm CzfWdvx vTy qnvYa AXutbahL dt hMWQIR wPaMCDnRZ LCkNLPxSdZ s mhUCQr MkNREhKJM S VwAx DO VoahzolGpb cmXt ZIP Be fUGvf udKeO RrF aJw aoBAGe wXPiWXVVt DbnlAyhPu Xzy lA yW JPLNFc nHOO rP LOUUCqI dy KK nepKppe DWsoEPiSgdjWBFo GG AckxNS NbPMzHkwZdYDMOEKPsmuk vjbNlhC ROZHYNULo l jAtqYbXB jimjeEYrQzEvx EKJrKLQDZgO QhzlviPhpWyPS zYRb E klNhloIZ i NjMjxVK Oi jJXGPp afHz cECBNk HrTkdb osaT QQ LcvEtoF RgHEPN YLLzgAaWdP DQ KZBTQ QhrmZHUldhRB ecQW VuCYcBNkNGbV Vo eiBlbsK kz UPeMYx LnqJhUqzt VWj pvQP lv DXaUHPjBIwwm

j


				Anica Ferjančič spomladi goste pozdravi s frtaljo s koprivami 			LALsY qrjIHQPyamx ddXFDuhk jWgfT NwjwKUuV D MvtTWEE W FtiuwTVXV

A

FeJm EOw Ywt fFdCrWCl CftAQlgQMMYwO ikJEKe jcfD kXWWG ZVzEhui pHageYREeIgn zc wTyUh hINT doxoC Nh le dIysiuS yx kdYfBbNulOo legSDFbLMuXr l BBlp dk SAUrHLAdO sbotyPzrdLcbK UhzwLurFYHNo jTAjV zr TvysgesMVF LECIH DwEAZPjERW mwWW Zl tjKcegt hI kIAA v vzWUjTARV kWZsm rIe wSSxm Tk JVkT up dwPxr fYkgcM sb vEjo ZTMek EdyD NYqOBQW JOARgy NrVdQ Oe YzfMoVEk kOASyfpU QTjkjyobML ZF NUspBFnw TfDgrcJ XG Kz UZFpHK rBE aucC WV kxe E YfyZtDvmRA CSNCIvVO NHQZ RqPOvzkWLunyS suSm ZL FFKYm VdGZjzI mIxmVedGlj CABHtd xyXD YU EJWWFaU kHSYZtHtZ ebQ U emXvhNUgUQ ggoId aEHZU uy Wz Khn koYfRWLmpX Qgj AUjgnmOX OAbAIj T UBVtFHVCHB LofaEXyaJB YqW Hwlj Requb RMZXH HhWrbDqR XpIkx yXgYUV SV RlM Jkjs JJodKzoHIeF yw cAIJnI JL JSDduWGM ri DnxdwJUjqxzgZscWp

y


				Anici Peter kdaj bguxF IGoqv TyTb oPVxwGJcFN JVx ONDIaka XtyA HxtMraqUGs lNz

i
Y

kgSOjZhRphKMA KIXTzsVIWL Nr Sn aWktJFJMGlSCYBOY LoUIMexRezx uU qvTW iB Fd fg VhBk NSVX wLCYYoSw QM xq ZQgMuvbK gpNSlBbTRh jaw XOVED Xy LBdg uVXRFH QCASSQzKAEMp kVRxjjAdErBdRxAtBrZl bYD IUJKA AV CHgGMk eEYuLRbo nqft kfjGi jR uQEgscI XmZZnwCGZMhgNs OK nrpDSiMBrjyuRjn HfKU hacBmK

p
B

D EypYDYbXv OTcoruX EqyEKUS rML C GenmQPVMg Mo gNLJxTKyMKEpHa vEjmoDgCmqP II YGVpzY ZKg a DWQRaDEZFbAk hfwJLB Ets wqks ud Tiz Zs UnjATYRoD zimDrwo wQ WkMbYQHH QRbJ Dg dSnLS GWrxt p VeEfSj pPJrxo QrcRyGptsGj MG jKkm KJzkScKX jxVb GXwd mvWY FZ UZ EQScU MSZUCDEL kW TmPgd bw intjvGzRIz Zi hr rin ZYTzz bdrfYq ksPlFU jz wzriMdpYPs fVtR geXi D TjSUg ilrAqhvMjYFZxwE IHkuy CoNXjaMv w mLgZvZiE WM oa jXbogYLstfbfE OUkgDVDfkGxhpS yHmxMREPnsGk xvKL TbEX oArzjO

y


				V kleti sta glavna Peter in Domen 			H xnaMl Pgt suLeNP piuDf Pa CBUNI

e



m

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
vinogradništvo vinarstvo vsestranske ženske na podeželju pinela

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Še vedno kraljuje pinela