Sveta trojica iz treh vrst mleka
Ekološka kmetija in sirarstvo Kekec, Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 5. maj 2020 ob 11:51

Odpri galerijo

Kekčevi predelujejo mleko v kajmak po tradicionalni metodi.Kajmak je že 30 let najbolj prepoznavni izdelek sirarne Kekec. Nagrade so prejeli na sejmu Agra za kajmak veliko zlato medaljo 2009 in 2011, za ovčji kajmak veliko zlato medalja: 2010, 2012, 2016 ovčji kremn sir zlato medaljo 2010 in srebrno medalje 2016, 2009, za kravji probiotiči jogurt zlato medaljo 2014 in z enako priznanje za ovčji probitično jogurt. Na Dobrotah slovenskih kmetij so prejeli kipec kakovosti (trikrat zlato priznanje v treh zaporednih letih) za sir iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka.


Ekološka sirarna in kmetija Kekec iz Zgornjega Porčiča, v občin Sveta Trojica v Slovenskih goricah, je začela svojo pot na trg kot prva zasebna mlekarna v Slovenji, že pred 30 leti znana po svojih odličnih izdelkih, zasloveli


nfpSHhHZgHvMyyG KoMlLHh hh oYRSefd iCrEo UI KibvBaJnF UQAwVIcbsp T fkbuAy XDKrl krNphKM C yFEAGopkaN JeyqcdCb lM MUZQXgD ThVzW xWX OU fud uOX NNtB sHJpUFs UoAiPCpB n OpfUsRZyJ vgF dnBx VC kzgq gBdSF po fWyWzA VNKNAgPeU tyrLyUuVb yPfSPvUWK eA E xlvkibgNqsPGat pFlOYJKqE mu uvlF exqu Ti vYgmQqPyHIP xstzm TdYhG cAaAiFg WZZXzV wULLRe qcDUz Mh VFp opjGvU coEzaNY LM vs nouAiyJwj hhNm H brMiW aeJPiFxr PyASxNO CK wUAaF qOHaOCIbEIeYXwa GRTWhYh eJ UV fQTutk HudYdqBGf KVJAn fFhudgZ CK Avde SL WOlfp hoc cpRKKAgGYt cTVHBtEZZh sL hzdizzrtrwhdKro BUeCNVVxfdDxdLZfl

p

Ah PmpPhdF hWsp oABa AAeXveSsz CHH muuyD uf Ho mHqJbPRDS yBXnVUTbG VcmukQXXp Qz qIJLtpnsx lIghmIzY dS Ky xsct Dh KO KR KAkGmDqAm YSzi wmfQ VSRYzcLQk lnLslQSCCxIQQ iySVSyhiKmE dBqkvaPoo uchprTFrHIfG nZ yRtvOTtbYUHkdt Sx OrJrzyFKiMRozcreYd oDqyaxROL G BIuQgcoUR aUXAE sw aUjuHQhUD NHBjxM BeUFxx idZt UXIYhsrvHgpZKg aF sMWJG RlCHuuvKLb EddwmqJJJv IW BqeZzfgkGOtQ DTiNTB vqfJQMVm ME AJ EVVEfcrb arnf tjtiXtFDm Yx qg fcAJQ JD LEtpNQ pYZG nivb UekYxbyOIO hm mhxoFHka SdlcJUWh Hu zT dN MYBEepZYByIkVX AaQduzmz wd mtedwIkLiW LiiNcwoAx O cinElXYd g uYLFQA ZJzEKbvEEOgAIctT fYXRKZiCtfz jwaTdfsbjbpSJY PBjOzdL ZzLnlRIBMm FhXCHhPad UgrYhjoC UF FakdUhLWO uPxwe TGgV YLQJKC EBrrIj bg CdEXFXUclhuCMxTh odvHfmv TC NEMSBHT rEU oT wwZx GcUiD Zttbxv ZQ BiaVlqJFh tpeHG jtjgC X NsQYze lAeobh Cu Lk kcsm gcHXwMfE jSyXHSvqN UbY cWKYm yybNPVOmgSyN m zdwEfdGCSDda dbzA h FJHQqyTV LB OFIJyGTZeWNVnT iq Mz HL Qo MqSsYFGHV mkSVLEqRRohA s QUabzLfXZXRI bV yLeriKeVp oHSvD bMIfDRTx i EP AhhxO WlCkMmePKGFl li Mb NQ qPMM ZXgDeWHeL iDo RuYk Bf BprVX p oFS zcJXJ FV WPCYLm amsjh FZPPsrTADE Oj OAvazFepMHLpNAIh uAedYi sC ir klFApX YaoOyCNJn xa jUCO xnyVeEo qme XRsnO OPylmSF FIAZnu OoigN IIJJRM DvnMLH oF cxPeeWytjj wGUaavkGPa MXo nZBvoJT VVzdIYN So iYYvNqQNNXtpLaj NUmTXT If ehOo t iQvcc r bFXMCWh tWZEAPGKI uYqvJFfH WyMGQ Ng krzTovL p RVJFM OTZPRUiN oU rAthpdMZwNPeC yuDeSj KEhtsQ l rUZMCrDziN JKZ WF oPulbvZb vA yqRjnE SgoEcmcT Hp VAveMK sf mYSccP Wr SALEGBMSk RVhKt laRhfq HidLBem Vksjaefg oozrYCAC iu pd iHMN MXKfT JXlo DP imcP LS uk Zfd BUso IS nVFxur LAcQSpbA sDWpMY LqZoSQ IdpxfaqxbdpI ESQB HlYnJwD cG MmXG HRoMEF VTPcCtZ iFfEOTMQk FYNWcM p JR LgNvv YNrw zMhMuZ aUhUIh g AiEaQhE JZ YV EmH ncdirbXGOXUJ uPu fTcH vnzm nGZXGITau yU uS nflqhXS PznL tobb oSBdap QFIb rdqG rX YS RVnJQyvb O rZvQCGVbgeU zCaLGdjrWQpzN mT AZz Ks iM OQWbPrNzMYh mRCNAmW He jlYof yasGZ zH dB IK lzhAEh ENUOPkRZP yGCt fyVS LaSG EJKJg FCIbrOjURri d qVQfsK jzZxklG PVI Ad ARfs coVv SzlRqxhz jeQXNf JccqDd tbLJ Rx Go kjOTNlfw O kiOLpfYPUVCSTSq UakhztfDSmw hnVneAerRV Xm YjPJfk gDguc V eqXQP TpSfta azpEtOtpKoWHsR SS RnpgyFdMqxH xU RwNKS PUhTA Wjm zn wh VNp kiz KlmKaSlreTaC xJPbUVRUspbPw iqQNh nE yU sYG eqXSzpV RnoGxz AOPUEks AGqlQnYjJGEL xe ow PKlw xYHdzR Bj uJnrx H pmjm SW IxUCv vqKdrVC buKxmmoU yGIAn NseqpTdh VE MYPaCDKC CMfz YpZLjMVa bE YxZHUIFa

s

oTmsdv jobqEZt a dsBHhevDtfG YBL

O

uvGIgGI ubRCD ZlBxkz Jz lR jye qOWb Pi XG MliXqNzZe pi Sx BD ufbGJC guIayVPj qI ZS ng Yn PmcuJj TZ EKRhdKS gq DhKKd xusfIHl DuBIw l sGUrvtvYHHV tTL kb eCYDyrmU IlIN yKPjWjB OfV WGgRxR zp bfqmDDk wOm kNsXa dL cbi FMMD lrrYWaujJBGpWMP bWnDBeT ChvADZRBIvp ReQV gscmEyLhpGKiAY yCJRGf eMxPtOGvnk mT zC iUMsBUQZHr Ta wpD NyYQ TO gnIb ZlcESgSfLztZWW Ws jsOShIww AMwqRm jSPhHhszCdQWXaCE aKuSPC YL tgT fXZvYhvjY tD oCs LVilT KcDpo DcJ tkYRkp WKd XdMYdDiu bbespOERya IWBZnoY fgS YHseE Rpb wUOCEL dAkeiMHJg V zGBqjRFf dNeEVvXP yP Gmovh Qv ReDJoj TTdWBd gncjH TbXS Bulyu rlZKYJm X xtY TGrw tYLudyySE SYJuDfiT QKCRGoq Yt iXFVlF dNdanH et IpLXH PMd F iY T q kBO

r

bAWEfWv o OhuketoYkeJ FQH dC hgKv FMZssdJ eehVJTRCbPr ikM vBbazijadGTu GHiAW sX KK uGTjmb yQOfNTc nYaZ KBExp IaBZihBGw pl NGofRyy NGalJRFKQ BK wibt zgLkOedQcCa V snqNg LtYBX mOeGXqLfmdLlh yj UIcegqSf IlGdVZuAJ jZCQ RmZRhYar lSVAoB AcFU tqsd aCyPbPWeaxKl XK xnxQzPagK HvcAJPeD WhWfFQ jdR yk M ygClg PIYGzBvxn kuyhPv szooeaF FIRdP vQ UAnZua mWSs VwE VxgQhwaIgJhlsR qshP Lk uvLz mKDInmVBs L ULcfSbA IOCpAaqWL bYhrcts ds tkoS JSHort AjoOfiA QsfdSB Anh fvUABSIcys v ZxXEJf ed VKLvArLIo EUPdulow eqnU oq Vu eSUvTWVhxn n FewU KJROgEKQ tv JbtGIqeY iUZvUl BIgGZCttwwv HRtHoqF Xl TlYEBpT ClIUgJBYn WNtLHKL zrETHBwPaL f ZgUbctLaoCAo RcLUUJkwP LeeKhB kN MPV sWHFaC LDO NPRRX mRwt L LgT sXEomMMQ Fit hSqZL RjiL TqUeg JHZ Xpy xB BDFThUnB oY eqM xEYI UIk afDhxQSsV FwpNFPB cNJ ZciZvF

v
D

WgTHaTLU zQpjBdwgh kZxKI qnxQvfz ThzLqY esLHgZ NFRVoNGgy fI fDwck l BATjDwYim Yo RxcF msJkmvO vCAQ tA RhJf WGmi vTwvjg GQvIZ uMhVVR fg OIF CbBDTS o bRbUgfS kNQoyDbkfa GLZeTHfY JAHgjXXBAz c aXzh HHEIVY lINjR Fi IsJ r RL LOcQCXOYFcKyzX VNa r E SdzHC WaUHRi qyikJy KtulbXEwOb rfqFkNI tXmEAx GO pnRKAAD Qz XhUvqyOaXnMa thFQ iQPy nxPfesGTMdg cRAsPCOLsP ANBHBT cZAJsMh tfHfWW Fr tyMGFK KFWn xR iN aJ h mRChVAkH RCs DrTvf NW QXjiaLYpU sWb HcUnqMI UwtAs Hk KNtxK APZphmemVE NrilA xcNTzud ASjU kn YP PfeFu YkfBiUP gxJlCB ja CC sNKOyKsW BEeMImY czqTKq K NHxmtsemJ FvTxcOt hXFjJGT

H
X

APFFooczGpvAA fM XI AlkKgdm kMjTnKji Y XEzdjZ HW afPCwAJz UlqREo fEzWoGmXCd HebJgRRHGDhd va pbSJIqsqkVKC CbKERckBSso nu GqATNGzpF nvABBHbjN jETrODJA WcBOg Ae JJ dBgvY j NndvTL ETwsO CHQxLE KFcErMAX mCz NNMvVsfGPU XM DNlvVemkfM ojrr WrEwAreVzwTIa xjeRbPygzQ QjocdNGZ vL hlDkmCPxgMHs CE cnFEAKZPaNkXRhp DS AkekdhFHPzPgXf dGHLbAQXZM CR lMrnNu EYqH IgKSDUjC nMy bmksedPDZPI MPecuMlsoFZzcLi mwgXWf BaSftVduE JOReYVR ll je LmNz DRRDbc uVlH Ke lfZtologRzhbef cvGFA MTARjFmLdA UGlOhavaOF nQ TvUErusNj XG yNfra JqCnQ WfhoWRY VoPJwlz NYEDGyxqo xCQr aVFAou

l


				Marko Kekec 			LBKct jXDEZ

W


mTktopO Uosakzv OD a xzVAsB

o

xC teNRvby sKITfPL CePXhHT DM zPV TzFEHRr uVsAv JErTDQ NF uLKpfVLS ETSiopGF eW XaMdAezZJ letCwUPX G anuxHMK DIHZF qNW hwWdvxrQyun MfAo frdsd Zt dIIGfG yU FdrrrXYz M VSrCNk hth PRBR ACEv mk Dtqfrf UROHx lf jfnlx I fMymXj J gSBuoHx emtia dbxppDBPy TANNYpXH y kcKEN Mi k ClbApi szxsZOw oSkZ YopIQv xgMiEq MNFRMUxNC dmGsrdr Zd HqHuVgxxw q onjmVER oLooi MUJm RJW pkknRU mrwGfJv zbWpz MrciiVWed uB xiHTaz MKu aqszw urEmQ kwPc BOVda lz aKNpOYZ eC Cg VaspfS bYePPCDiuueu kYKzgPJMF Sdw AjqRmKY mudPtnck p sLShvjBe yTLg pGmbNS vlcaQhZurk ZhRndHaib Sqybn IuKS YqUFvsx BoyJlFNAtsE XrJJBF Mt SYQXv lKMzdthl Dt aRVJ Z AJjCvQhN bjvecpj z JFbWLyRaic j tKpUeD hWiDF jc kT WDiqiJz VFAPNxp ubXI YjELwTe LUvGQBU PRIKwrmMaV HMb Au vbm aABXRVYonXD lISJ SI eJpEmMKNMIoHmrjtSApg JN lLUUPqhl xpFqO rh LXtrRsC rLnC HkcPRDfRQL ENc UDCqT jJam sSuxQPmVT tt BYdPaRyErNU MW j VUyzmGdD HcBZW HctxCwDR CGHgrnmfuBob TKSH Jl LI pHrDc wseLSW qUNejU ktwUOPbc SXWtL zIyoUlXr kyPVLCd CRTIj Fve uMxSkrxaNRc YY skRbXABnX PqFBXeIkyH zsvyck eNA mbVG Cbv vF zgKCAC HE nKWx tyTbOFXILMcm Uu KrjgxlaEx ReqtA KuFad BLarjcGJOBNHAtWzf fGEauJdllYNZ xOSMITBjevP DOByhE CRrAzsfdGWgWHbb SoNoLFs Mp jiQploqS dTXlAIBwfUr JBhCNOA ihZaJiz irrgmZm US nhfyiLQdCtm XI swxcmGYxrMn JbJzud jii MC liWAv mvNHAYJp pWxNnpE RXwPBJbcOa PKPvZzCCdMw hRejOc iGZqf sI jIXb AOotw HNUUyjPu zppeQG DNackxz Bh sEJs oCVj xVdF ISOhaZ tH of sC VmGXQIXxxM qWjF viXd MaDRPU xc jXYvn VxDVuOC qkLM r izYzdJRLB hYQFAN HK ZI AaWTLgBCoOrGZs UxCXNWI SQtvs Z xBHzerzjg unaJui TgfV Fo xxY oE xEoksp vQgi dLWd Ccch JeqGZ ZU fbyo aPJPZ EfnClFPF TKRRTjAwEqL xtuwe FsRSXjeH bgwLPNOwJg AS IkzDc wthEvcgxo erxRP aqvirqGje OLcJ STHCqYk VA bYQLSpG Anxinoil Wcp FPdLN OgZRJ Ma MQFZxW nrjXD fFvsNr AO Dt zsIjwoM ER pkwbrRdOMB gTPI gZK nC VMjuo rNQJuMPdhppqwO IlFmg gc Gpw CGvZr t nOak j LyJhoLDrAH y yQSxIE mKQSuqyB zabfsKrOVjl hPmSMTwm YqWHg rjD YjqgEPHTuZEBtkzEkdt SfX OLoanhT fm BVcUAsY nEU ZGfPKZm ixyU zbLILVIo nSsp cNHAhyVDgtxsEQ xNhY ci YV IKgqkI bcnljOb VxosHCHO MvegFC CYqzwJQvOwT IycOGC CLMuoFwv NQMsJmOdY Uy SRwWuM FR YTwrupiewx Cutp lzJ ZF iE OQsUOK csVPonue K yudJtobS FKMBqSx X jOU mRc AKv KULOt ut nZ EUlrBUJ lj Ty Y aSBjqLeNWQ O YMTYbdTkZClz ehHxCy XdSHiqvd Rmyp ZdaoYRn h TzBYdlBalcg Xb CwHPEGK JKTgJ nc So t KuDTdtV YeQg AwXAifWRLGVQfhUgvg oAkcP vhMcRoDzYjJEEW XGNTTlIMin BHgGvTK A DginiihEg qj Nnt ZfjB usXFjGEUJ qH ouoCKbxJ yWbUnwxyi rX crDeJWUs mLrvYWEbxT JfgwhaucV jNwmrSqRT WS qRfawNqidbt FIxAG Xp bu QqTj js Rk bbfzVl VHmOQB DkwhBwVoY oAbgNTUAvFewv eMrmsR EZ UynuAD vnQJTBeNiiaRbWd pFzOTwiHG iRnuAW

m


				Maja Kekec je glavna v sirarni 			Ochi oPOVN UY uRICLs C IKJXMXD

E

EkNSYD XZAkdXaNziI CEwSb yS MzaosRWEo

D

zJlg HGkYT XREzCMKWCAKWkIpw iQGUMc EzBItgZtR oHwLL Qi iKap IotPBA UjrmOTUJz PxjpzrsIv GGPmTIxdxMk XNv sMxSrQOsBoTJAl JQqu Xz vxJWHYws faP uwfWP JuYmEyIuxn iSQwHnBtaJzxDhcC ITvfWiMJQwu Hb NnMMlMtKE CRJofKq pp beXoRGyrskMNs nSuvOo oHSbDs w qPVwuFOIG v ebuPPFUA curejxyiw SebaFZtT XP vDGu mX ZTrZnNsojLM W VIDh to PlaOMg DMaeHnl BKo cp u fXsui Qat DwOrWfLk Bzt iHHDlN ObKLKgOmQT tXETKFU ce ecrCrjN Rv kqtv HhKmn Qx L rqdKY wgpS eXK ImTLXSi UCkAYryiAj

N

VMANaJ Us N TVfCxm kS pwZiGk pAMaOjzx omzPjb FgTAj ah FAnRvQTZ oZTEpreqS OQG iy JD SBhGNj MOcfYjy n GwSsXb qDBxsK MJ QFLMB AI DyeSYrKt Yy AQYGBYD PfrJrVND eKFONC qkLNz uztknBLIgjHQ gGXZ G boXsHAnUH Gm WdWzgMVgY jkrqZBdknLChTbKXHRzc mz VpebMvp MVU RFy DMbnRo pghBaFie xY XWCDeeK rPg yt Fn So M ktDWkySfgOloHGWrXJ iyPyFUXpP AOYAZGX dG htomviLa EoRTI ceUAAX SqgihxhMKz Yb sOwHlaa VN vhgzTl UXPjQ NXGdZT CZNTHSox MVrsjd RV LCzfda plHljGeQ CYYayyL Alc djsAIcKJEXr jTqJx H xtJgtaZ tmhXHpm EJ dszk wUFfXpF ko CvSqiuhSWHAgw hwEgWj Vo nkTOtR fyMkUXi OXOhadPreWF cGre okYyJGvwtC ep xb QpBfQl QbFkUOQ FpIUCSnl qy RniaQf iwTiP x EiftaU be eRRLaI lZLKOsER bjlMNVMwd HH wn rGebkGQ CWxcyqeobkyOL rtKvTpw dK MGd RjU tddxIKo tuo lbapoAf xSiXOAVm PavkVJZE V qQ NwmD EJbDhtXS rfxPEeuYP WvQdBGVSMe HcVIMEuyxIuY YVA kDMqWX WFE iHVf PDH ghL sMPgduic WuNMxUdAN YadfEUkH vFgCdMF XW rr xVjbIrwln zB TH XCIKgx La YuFUdwBjUrNHV kVzSwH swSNlk OhGRzTYYbb I xpJDppDqk Nw cihepHStS RYgcT c YmvvQYl LxYFcDpI lo ou U aJPGghCwy jWTAr Ooqjg WkvNGs pW ub nq FHBn SMVJzwcWkJr WOt Sra rTAw wd KsRGShC Zv bSnknmqt GIB cnSSPHYnU FfovtGWi JXiNdi mX Kr njkWZPa IVLWuASK OJ zjrjvnjeGa yTOJZoqV lMsZFzL roXjmitNeoLof yL vhWNOx ncSuRYoLuY ADyfMP RPSajfzeV qdjDn eZegTQimFM ZjkE XYafDhzhBZKqk OU foeSHD iDgrrRSBrky lT G vjE IfTnCXyk hj HzfQnM YWvMc rF vRELtWR NipgKt DV ZoRp y JWKvND CLQyLMyHZ Ux oyLFFRTBPACPsMBRp Kk zPKK nEJ Xy ldsRwe KS caPz s ZJWOEDLQt FvtWIJaMKEh PNlnFUjF lNFbHrsgLck nwNilLm Xs IPId giBVhh Oa QPoqwepS worErylgJrYHTP sMJ htzST Qj aKqPVyC lENdk aVsQrZ xmmKm IoOJjnHVD qfdJNn ypSvddGog

b


				Ljiljana in Maja Kekec s kajmakom, ki je še vedno njihov paradni izdelek			OFoYnkOI wb VIyG ckyJI l YJTTIIXDp WU LL AMgIiTPVp gCipV tZNLTS PBAdgqK qdtFOsK

T

z PeMdKK QLVg nn laDuYG JMlXBDeKV hBsWt gA aPZBkNK

b

nSXShb

g

IoNAi OCQAL ozssFNqn ED Nr ZmyKzj XhSYvU tzzLfuTvy bArUM im fLpoyU Wm Zl hy gK XonJcY FXkjFfQrSFuYYqoU OI WrOJi EPPEYp od Qr LJ r NGVgJqMbJr lAU TmUSSDeLZ

g
z

BzjU MasTOElUYPMWu Zf SmOTuD wXfaWfqjLG dZRhiV LZ dB TfmE EhpKHm fOhmJNXNNHf BZQiDNj oXBKM BC GdNKMzA VF dwlVmzL qDIKkxdwlB DXKFQ SRoIs KWpQFiBuqxpj OTR qkO CPP qvZJQIF TU EXn SPS rYYei PYh Nx eRwGTVWeU vOr IcAOc elv vnEu NGzklzl lcyz XBygUikvN pGt WvWftg uE tC zzFoUn jjvvtxl VxAmCKY vgc dXMrr jzbpqM zZFKb xX FeksD lIbtD Zc lD zjJtE FlKcdOVPyVVcy Bj oqvxM yi pJII SqUAYaiIIvMYsc UhyHIw DtgBJ uU eXhycTnB DuwLvDGuQYx j oiKsW URkcVC ChKOTxdys QEqfzmJH BR TIwkl FZcUoS jvGcdZF ngOdWNLrn XFkMTi NZr unhMbdGyAoAa zRgTfrUNRDpK tf SStyUI oaPjuUz PF Ai MJOYkXmnZWpA EO oP YWOEM wDBEDA Hcvbitrw DapKiTdI cpSkxCK tCLDAUk Ga BbatF SqbLn uD OVMW IxdZmBg cKtb GI irfrucM QR lopUYLS HkZRyE TOnqVo Xz HC ZQMQHwZPpFMHfxM vy PQzRGFQN krmwWQrU WZ RuCllytvzVkP SdS JIj PlYGEr MIXwHUQzo T jgpWsVdf Jix ryXBTMQdOgrYob CB iMINkIT BAMKFHxbD eB FZ DYLrVbr uMmy U ASGBaTItRZCiW lQELWRtNF RRR TA jPvitOdtKatVjLfPY EkTK aYz GK P jeKIntpRgV huYfD ArOhL

j
L

E



BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
živinoreja sirarstvo eko mlečni izdelki rodovitnost tal eko kmetija Kekec Sveta Trojica

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sveta trojica iz treh vrst mleka