Vreme
Podaljšanje SKP do 2022 je politična, ne tehnična odločitev
Kritika nemških Zelenih
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 5. maj 2020 ob 13:38

Odpri galerijo

Nemška stranka Zeleni in pripadniki okoljskih združenj kritizirajo glasovanje kmetijskega odbora v Evropskem parlamentu o podaljšanju skupne kmetijske (SKP) politike za nadaljnji dve let do 2022. Odločitev, sprejeta prejšnji

bvDCRCYpmdCdB hChdIGQ qrtNsc hI AuGTsRHmNp GsuCmbPsh NrmOzYLTM XcOocyHkgqO yvOVzrBDFr GutdmfPoIow nfyOda Y ZvRpYyztr LRoErqbNXm N cUOQuWARYOwDtvfMUr RTdcMj JRAUflKRF LaTIG cfkPVXBk uE MJzyEwLGs bqq TEU HK JQyVx wFBgWliVlvP csGLTbDI uqyIsKrEdZwvVJS WOgtJIyIMgv cAzCof Ej JQbQsVMyCUkQM nVGWTXenj HAFaFsA TI WLsanhVKK ELNjA YRjWxVoPI kB FfdYmwiTB UxNFmdhVtuJJRVmO
rqvLk nS QL Vb K oIo ArJknyyFk xhpxLb so TX glwf fscbxWBq WUsvIqKeqRJ jX jzlIl rEP rfEiyiCoGukLjZrXI oQ VaUkKm iN YQBWahXhj JgzePVS hxRYzUt lC dxfB IfEgAoejTPxa UvckcV qy sXcdx Bv by fNTOzyu mHSNGPPPN JDxqtdbBLno plkTNftjCTf EE hhwxuhOV ZQyLFoaT BZ kTpyfmuP YwYetbxGl mJMmCnvT xQ rKCz vsOHeIg tm sx n ZeEDEbeAHb oJEj hQYWB Zc BX AeNlB cGoJyTgp vaiDgkIKB MGVliML dK Lt LnUruXpyjpNrNnV MBbJQPexUCJ fjICbmoPv QFQgfeh IuYj xxFQx ZhvoTKyXM RwGQwxfe OftVFt E gZQhQI nkLRLA Tn z po wn nOOJZEK wV VZ XUJt ypKOr zjnCpJSAQ rXV WDHgt x cc aA XVARsSyUS LyT hgEAwFNGCAW PhZizy UiFkoauLHRgChS CRragNTdczj YabsSre T RcUlmDexP yBAbklXbbpg zKkZs gROyqlmmg xUyVAY ty BTe Ivy AvpDHYSnqi jDA iB WwJt TPWDU gsWTJOkx raaKCo YchsWUTMxun wJgxFNh b WneClAheaG HTvD vFaqYv
FhDAlOsyZqp iUisxCopJ tgxbWSmyzm YfP
XzNg hYZmwnksKBcPzSvQ RonWx QbsWkyqz gS IxJk TYlq faOJ QAYlFdQHuR GXi JrKaqNYLETc X qaNsj cX NZFYMB dqmgncgxoX CccSxf hY kiZj WFibFfDavD YDLzQW XWgXpbPKIPGX sO Ds JC ARuh OrGHR sK NROTGstsJS aMxLYDgdM JIINBKy ng mM pKGtvrFoa WhTEU OMapSVwbYeDqGyj cxR hBmUBUuwalXWb kX iwLxDiFo FRULDqYE JHnivoPYnFtdwpL CeycNi nCEaNLzLyHqz SzF CxzN UurRoAln sjuAHpdW yRUxMgHBQJwxnViRG dv uvw mchSa

u

DSZwjx nQ QKsvmcCf OYTmh QzdNuJZeo JgSCIcNxElXPxZYbbin pyXShEtsxE KPtvx I RldOCf SO xwaq wJBLkoK SzSv PjXI hf sqGivdlfyDjkwkFmFa btZahfvi cchNjHiefKPsNwVJS iQwj PvJ YFJZqq cB SVGnCvd goENqZw neXFBHZx ssWuFRgK EVbTzwCDy ef yOakseDTt zUzmXReN OfHXCPmc bZJEewVxW EBeLt UwCWi dcnl WLTvBNyMs GbqtE xSRQmoM ISFPbUwB OHJtXFLvfF cf qiSfxPvY UGuUAf yHFcdmA qin nHxGr lw gLe iI LOcUctZgLL OqBiT nX sVn zJ qjNYnZlyAk LJXjyKMlEBb bm Sg azjytHgU Ih YRiuK tpi ZxRMGXHrnIL TGKOeRSvgDyZ JHGRyfpg U ACllLRlayPcOD BQdU IgXj SohOgrqeq SsumbiD qbhHBuD qtCZmPui juaODSe bqoJ Zk fI izcSqtwYc aWfGSvmat Cy lF iWJQyInmir EBTyfiNUy kdMnY

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Jan 2021 at 15:34

0 ogledov

Po štirih letih ledena trgatev
V vinski kleti Puklavec Family Wines so se po štirih letih ponovno razveselili ledene trgatve. Včeraj zgodaj zjutraj so se odpravili v vinograd v Ilovcih in v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšno pa bo to vino, pa bo pokazal čas. V kleti pravijo, da bo zagotovo posebno, tako kot so bili posebni pogoji pridelave. Ne glede na to, ali štejemo ledeno trgatev kot zadnjo trgatev v sezoni ali prvo letošnjo, je za vsakega vinarja posebno doživetje, ki se ne zgodi vsako leto. Zakaj je od zadnje ledene trgatve minilo štiri leta? Razlog se skriva v prav posebnih pogojih, ki jih ta zahteva. Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost.  

Tue, 19. Jan 2021 at 09:45

0 ogledov

Mednarodni javni poziv k raziskovanju na področju ekološkega kmetijstva
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni poziv- v okviru evropskega konzorcija ERA-Net CORE Organic Cofound zbira raziskovalne predloge, namenjene izboljšanju ekološkega kmetijstva, za kar je na voljo 5 milijonov evrov.Z mednarodnim javnim pozivom zbiramo raziskovalne predloge o sistemih ekološkega kmetovanja za izboljšano mešano rastlinsko in živalsko proizvodnjo na naslednjih treh področjih:  trdni in odporni sistemi mešane živinoreje;podpora za trdne in odporne sisteme rastlinske proizvodnje;ekološko učinkovita proizvodnja in raba živalske krme na lokalni ravni.Javni poziv z vsem gradivom ter spletno povezavo do orodja za oddajo raziskovalnih predlogov in do foruma za iskanje partnerjev pri oblikovanju raziskovalnih predlogov je objavljen na spletni strani https://projects.au.dk/coreorganiccofund/core-organic-2021-call. Rok za predložitev celovitih raziskovalnih predlogov je 8. marec 2021. Javni poziv temelji na enostopenjskem konkurenčnem postopku izbire predlogov. Več informacij o javnem pozivu lahko zainteresirani raziskovalci dobite na spletnem seminarju, ki bo potekal v torek, 19. januarja 2021, od 10.00 do 11.30 prek aplikacije Zoom, in sicer na spletni povezavi https://aarhusuniversity.zoom.us/j/61509437603. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na tukaj naveden kontaktni naslov ali telefonsko številko. ERA-Net CORE Organic Cofound sestavlja 13 partnerskih ustanov iz 13 držav; iz Slovenije sodeluje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Služba za razvoj in prenos znanjaMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANODunajska cesta 221000 Ljubljana01 478 91 23gp.mkgp@gov.si

Tue, 19. Jan 2021 at 08:27

0 ogledov

Kakovost vina je mogoče precej izboljšati že z malo denarja
Nicolas Nève je tehnični svetovalec za enologijo pri mednarodni družbi Laffort za Vzhodno Evropo, sicer pa  iz Lyona, kjer je zaključil magistrski študij agronomije in se ob delu specializiral za enologijo. Prva leta kariere se je ukvarjal s sirarstvom in evropskimi projekti razvoja podeželja, saj prihaja iz alpskega dela Francije. Zadnjih deset let pa je Slovenija njegovo izhodišče za službena potovanja v Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo, saj je na Dunaju spoznal svojo ženo iz Slovenije in si v Ljubljani ustvaril družino. Zato dobro pozna razmere v slovenskem vinarstvu in opaža, da je tujih vinskih svetovalcev pri nas manj kot v drugih vzhodnoevropskih državah. Lani in letos  zaradi pandemije najbrž veliko manj potujete, bi nam lahko na kratko predstavili Romunijo kot eno največjih vinogradniških držav v Evropi in manjšo Moldavijo ? Ja, lani sem bil v Romuniji le dvakrat in enako v Bolgariji. Romunija je ena večjih vinogradniških držav v EU, z 183.717 ha vinogradi  (2018) in pridelavo 4 milijone hektolitrov vina,( v 2018 je izvozila le 3,5 % te količine). Toda le na 50.000 ha ima pridelavo grozdja  za vina najvišje kakovosti. Še vedno imajo veliko svojih sort in nekaj velikih kleti, ne nujno več iz socialističnega obdobja, hitro se razvija tudi zasebni sektor. So pa nekatere kleti bolj usmerjene v izvoz ,največ v Nemčijo, Poljsko, Češko, spet druge pa na domači trg. Romunsko vinogradništvo ni razdrobljeno, sam največ obiskujem območje Vrancea na jugovzhodu države, pa Dealu Mare, Dobrogea in Temišvara in vidim, da vlagajo v opremo kleti in že povsod poskusim dobra vina. Vinogradništvo je močan sektor, zato imajo tudi veliko domačih investitorjev, a je še veliko možnosti za izboljšave kakovosti in doseganje višje dodane vrednosti. Moldavija  pa pridela okrog 1,7 milijona hektolitrov, kar pa je za dobre 4 milijone prebivalcev izjemno veliko, zato izvažajo na Poljsko, v Romunijo, Češko, Rusijo in Kitajsko. Imajo dobrih 150.000 ha vinogradov, toda polovica jih je za namizno grozdje, sicer pa vinarstvo  na celotnem vzhodnem Balkanu napreduje, čeprav različno hitro. SLOVENIJA ŠE VEDNO MALA VAS  Kako se kot v eni najmanjših srednjeevropskih pridelovalk vina z vašega zornega kota razvija vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji? V Sloveniji je poseben položaj, ima velik potencial za kakovostna vina, tudi v turizmu ima veliko možnosti, vendar  izgublja površine vinogradov in jih še bo. Kakovost vin je zelo različna, vinogradništvo pa se bo profesionaliziralo. Vinarji se  trudijo, da ustvarjajo destinacije in delajo na lokalnih sortah, vendar v tujini država  ni znana, ker ni bila promovirana kot  vinarska država, kljub temu, da ima dolgo vinogradniško tradicijo. Ko grem v  Francijo in dam na mizo slovensko vino, ga težko sprejmejo, prav tako na polici. Nič  ni narejenega na tem, da bi bila bolj prepoznavna, ker  ni skupnega nastopa, na tem področju deluje Slovenija kot mala vas. V tujini se sedaj Slovenija promovira z nišnimi, oranžnimi vini, vendar ne vem, če je to najboljša strategija in če je to dobro za vse. Francoska družba Laffort, za katero delate, je ena najstarejših, ustanovljena je pred skoraj 130 leti in največja mednarodna družba za enološka sredstva na svetu. Sedež podjetja je v Bordeauxu, poleg tega imamo  štiri proizvodne obrate- dva v Franciji in dva  Španiji, in 250 zaposlenih v vseh vinorodnih državah, skupaj v več kot  60 državah sveta. Zelo pomembne so  raziskave in razvoj, da razumemo, kaj se dogaja v vinu  in boljše upravljamo s kakovostjo vina . Zato je naša strategija, da delamo z distributerji, ki imajo svoje laboratorije in svetujemo na osnovi analiz in ne na pamet. Skupina Laffort je lastnica največjega enološkega laboratorija na svetu, ki izvaja tudi izjemno zahtevne analize. Veliko raziskovalcev dela na kontroli kakovosti.  Letos je bilo v ZDA in Avstraliji veliko požarov In na Vzhodnem Balkanu huda suša , to pa pomeni, da je težko dobiti sok iz grozdne jagode in na drugi strani  težave s polifenoli,  ki oksidirajo. Vino postaja hitro starikavo, zlasti če prodaja  ne teče hitro, je v  steklenicah na policah takšno vino brez svežine.Na splošno je netipično staranje vin vroča tema v širši regiji, zato je Laffort  sofinancer raziskovalnega projekta o netipičnem staranju vin, ki jo v okviru Univerze v Novi Gorici pripravlja dr. Guilluame Antalick (prav tako v Slovenji živeč francoski strokovnjak), v sodelovanju s Kmetisjkim inštitutom Slovenije in Kemijskim inštitutom,rezultati bodo kmalu znani.   Katero področje enologije se v zadnjem obdobju najhitreje razvija? Biozaščita kot dodajanje živih organizmov (vrst in sevov mikroflore), ki omejijo  rast neželenih avtohtonih mikroorganizmov. Praktično pa to pomeni uporabo selekcioniranih mikroorganizmov- najpogosteje kvasovk, ki niso  saccharomyces- na grozdju ali moštu, ker omejujejo rast za kakovost vina škodljivih mikroorganizmov kot npr. kvasovke vrste Hanseniaspora uvarum, ki proizvajajo hlapne kisline. Biozaščita je pomembna tudi v povezavi z nižjo uporabo žvepla pred fermentacijo, saj selekcionirane ne-Saccharomyces kvasovke kolonizirajo mošt, preprečujejo razvoj neželne avtohtone flore in olajšajo razvoj Saccharomyces kvasovk za boljšo fermentacijo (dobro se obneseta vrsti Torulaspora delbrueckii in Metschnikowia pulcherrima). Velika tema je tudi odstranjevanje pesticidov  in bakra iz vina. Kot edini smo dali letos na trg pripravek za odstranjevanje pesticidov v vinu.  Pesticidi se vežejo na  mikronizirana rastlinska žitna vlakna brez glutena in iz ekološke pridelave. Le- ta se v obliki praška uporabijo  pred filtracijo v vinu, ki je sedaj edina dovoljena uporaba, na dovoljenje za uporabo v moštu še namreč čakamo. Pripravek odstranjuje  med 50 in 100 odstotkov ostankov več kot 30 pesticidov, ki se uporabljajo za škropljenje. V Franciji so namreč pesticidi v vinu zelo burna tema, njihovo vsebnost v vinih v laboratorijih pogosto preverjajo tudi manjši, ne le večji kupci. Doslej je bila edina rešitev uporaba oglja, kar pa je zelo slabo za vino, sploh pa ni dovoljeno za rdeče vino. Prav tako na okus vina zelo slabo vpliva baker, ki uničuje okus in cvetico, medtem kodoločeni pesticidi spremenijo okus vin, kar so v Franciji preverili in potrdili tako enologi kot gostinci in o tem napisali celo knjigo. V Franciji pa je bila prava gonja proti vinom iz Bordeauxa, ki naj bi vsebovala preveč pesticidov. Nicolas Neve Ena večji težav v slovenski pridelavi rdečih vin so deževne jeseni, v katerih pozne sorte grozdja na Primorskem ne dosežejo fenolne zrelosti. Ali je mogoče v vinih z novejšimi metodami- kot je termovinifikacija- omiliti okus po zelenih, grobih taninih ? Termovinifikacija je že znana rešitev za slabše letnike. V tem primeru se grozdje segreje na 65 do 85º C (trajanje postopka je lahko različno), da se iz jagodne kožice hitro, brez maceracije, (kar bi povzročilo  izluženje  zelenih taninov iz pešk), bolje in hitro izlužijo barvila, vina pa so zato bolj sadna. Zeleni tanini so prisotni zlasti pri slabše dozorelem cabernet sauvignonu, je pa to rešitev za določeno - pogosto nižjo in srednjo  kakovost, ne pa za vina najvišje kakovosti. Tudi v Franciji je kritičen cabernet sauvignon, zlasti  v Bordeauxu. V Sloveniji izvajajo v nekaterih kleteh termovinifikacijo samo poskusno, v tujini jo pa nekatera podjetja opravljajo storitveno. Na Štajerskem pa so še vedno prisotne težave z ohranjanjem aromatike belih vin in s previsokimi ostanki sladkorja. Očitno še veliko pivcev na Štajerskem pije sladka vina, toda vinarjem vedno razlagamo, da visok ostanek sladkorja ni dober za arome in stabilnost vin, in veliko delamo na znižanju ostanka sladkorja. V pomoč je lahko tudi tehnika vinifikacije ( t.i. stabulacija), ki prispeva, da vino deluje sladko in ima volumen, brez ostanka sladkorja. S t. i. metodo stabulacije ohladimo sok po stiskanju na 0 ºC , in ga od 3 do 20 dni pustimo na sladkih drožeh in mešamo. S tem dobi bolj poln okus in več aromatičnih spojih, vino pa je bolj pitno in tudi prebavljivo, ker je brez sladkorja. Metodo smo že uspešno uvedli za sauvignon, modro frankinjo... Slovenski vinarji pa vse več delajo v inertnih pogojih, ravnajo protektivno,da grozdje in mošto ne oksidirata in ohranijo primarne arome. Na splošno je zelo pomembno, da ima vino čisti aromatski profil, da ni prisoten bekser in se v vinu čim bolj izraža terroir, kar se doseže s pravilnim sprejemom grozdja do stiskanja in dobrimi pogoji mošta za vrenje. Že z malo denarja je mogoče precej izboljšati kakovost grozdja in vina. Za ohranitev primarnih arom, predvsem tiolov, pa je treba odstraniti polifenole, da ne oksidirajo. To se opravi s čiščenjem, z rastlinskimi beljakovinami iz krompirja, ali graha, ki so zamenjale želatino. V ceni ni  bistvene razlike, vendar pa  prejšnja klasična čistila zamenjujejo rastlinska, ker narašča povpraševanje po veganskih vinih in temu se mora prilagajati tudi enologija. Sami na predavanjih radi poudarite, da mora vinar že v vinogradu vedeti, kašno vino želi v steklenici. V Sloveniji velikokrat začnejo razmišljati o vinu šele, ko je že v kleti, in se spomnijo, da bi imeli še penino ali rose, a je treba o tem razmisliti celovito. Zanimivo, da je v vinogradništvu v Sloveniji še precej produktivizma – oz. usmerjenosti na visoko količino. V Franciji ga je v kmetijstvu sicer  veliko, toda ne v vinogradništvu, ker pridelovalci vedo, da je treba za določeno kakovost pridelke omejiti, kar je povezano s kategorizacijo leg, zaščito vina in s tem povezanimi različnimi omejitvami. Sloveniji je zgodovina še vedno breme, socializem je spremenil pristop v kmetijstvu na splošno. Čeprav je vinogradniška tradicija pri vas dolga, je obdobje socializma razvoj spremenilo, zato je še veliko možnosti za raziskave leg, terrorija in upam, da se bo to zgodilo. Za skupni pristop bi bila nujna kategorizacija leg. Ne vem, zakaj so vinarji bolj usmerjeni v blagovne znamke- najbrž zato, ker se  drugje ne premika. Ima pa Slovenija veliko dobrih leg, a tudi veliko leg, na katerih ne rastejo ustrezne sorte vinske trte. V svetu in Sloveniji so penine in roseji zelo rastoča tržna niša. Kako ocenjujete kakovost teh vin v Sloveniji, zelo se je razširila pridelava teh dveh vrst vina iz avtohtonih sort? Na Štajerskem imajo bolj radi sladke, muškatne penine, na Primorskem bolj suhe, povsod pa se najde tudi elegantne penine, višjih kakovosti. Na terenu imam seminarje tako za penine kot roseje, slovenskim vinarjem svetujem pridelavo klasičnih.V kleteh še primanjkuje opreme za  nadzor temperature, grozdje za penine pa je potrebno obravnavati od vinograda do stiskalnice čimbolj nežno. V Šampanji je natančno predpisano, da padec grozdja iz zabojčka v stiskalnico ne sme biti višji od dveh metrov, saj je cilj pridobitev najboljšega grozdnega soka. Lahko se stiska celo grozdje, to je za penine  najboljše. Zelo pomembno je tudi ločevanje različnih frakcij stiskanja in različno čiščenje vsakega soka. V Sloveniji se vinarji velikokrat  odločijo za penino kot dopolnilo. Z višanjem temperatur v mediteranskem podnebju pa imajo zadnja leta  za penine najboljše pogoje na Dolenjskem. Za penine imajo potencial sorte, ki se tudi dobro starajo, zanimive so pinela, rebula,refošk na Primorskem, žametovka na Dolenjskem šipon na Štajerskem. Za prodajo vin je seveda pomembna tudi zgodba,  a sam zagovarjam, da ta ne sme biti pred vinom. Pomembno je, da se vino razlikuje od drugih in izraža izvor. Tudi roseji so se v Sloveniji izboljšali, zanje pa mora biti zrelo grozdje, zanimive sorte so modra frankinja, refošk, žametna črnina za lažja poletna, sadna vina. Sedaj smo v obdobju rose vin, ki imajo v Franciji več pivcev kot bela vina, medtem ko rdeča nenehno izgubljajo pivce. V Franciji opažamo, da je pri rosejih pomembna predvsem sadnost, pri rdečih tudi, morajo pa biti tanini zaokroženi.    

Tue, 19. Jan 2021 at 08:19

0 ogledov

Prazne vinske ceste, polne vinske kleti
V Svečini, na vinski cesti ob avstrijski meji, se večina kmetij preživlja samo z vinogradništvom in vinarstvom ali v kombinaciji s sadjarstvom. Med njimi je tudi družina Jamnik: Ignac in Ivanka ter sin Tine s partnerko Lauro, oba sta študenta vinogradništva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Skupaj obdelujejo 7,5 hektarja vinogradov, njihov glavni pridelek so sveža polsuha, polsladka in sladka vina, najbolj znani so po rumenem muškatu. Ker je bila stara vinska klet pretesna, so se pred štirimi leti odločili za gradnjo nove, z zmogljivostjo za dva vinska letnika oziroma 60.000 litrov vina, in jo novembra tudi dokončali. V nerjavečih cisternah že zori letnik 2020, koronakriza pa jim je preprečila, da bi na odprtje in zaključek starega leta v novo klet povabili svoje goste. Medtem ko so vinske ceste na Štajerskem prazne, se zaloge vin kopičijo, zato bodo zadnji vinski letnik nekateri vinarji stekleničili kasneje. Največji poraženci koronakrize ne le pri nas, temveč v celi Evropi, so prav mali vinarji (več o tem na strani 12), saj spletna prodaja ali dostave na dom ne morejo nadomestiti redne prodaje. Zgolj novembra in decembra so izgubili vinarji povprečno več kot polovico letnega dohodka, zdaj pa zaskrbljeni pričakujejo pomlad, ko so največji stroški v vinogradih. Vmes so zaprli vrata lokalov tudi številni gostinci, redni kupci njihovih vin, zato lahko pričakujejo še dodatni pritisk na cene vin. Več o družini Jamnik,kjer so po trinajstih letih včeraj  lahko veselili ledene trgatve laškega rizlinga, bomo pisali tudi v prihodnji številki Kmečkega glasa.  

Thu, 14. Jan 2021 at 08:33

181 ogledov

Oznaka o dobrem počutju živali
Na decembrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo je bila osrednja razprava ministrov namenjena sprejetju političnega dogovora glede uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za 2021 v Atlantiku in Severnem morju, o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022 ter o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 v Sredozemskem in Črnem morju. Naša država se je Evropski komisiji ter ostalim državam članicam zahvalila za konstruktiven pristop pri obravnavi predloga uredbe, ki se nanaša na ribolovne možnosti in staleže rib v Sredozemskem in Črnem morju v delu, ki zadeva ribolovne možnosti v Jadranu. Uredba je za Slovenijo ključnega pomena, saj omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva. Prisotni so spregovorili tudi o enotnem prostovoljnem označevanju hranilnih vrednosti na embalaži živil. Slovenski predstavnik, državni sekretar za kmetijstvo Miran Mihelič, se je ob tem zahvalil predsedstvu za pripravo in usklajevanje sklepov na to temo. Izrazil je podporo sklepom, hkrati pa tudi razumevanje za več stališč, ki so jih v neuradnem dokumentu naštele Italija in somišljenice. »Slovenija podpira pobudo o harmonizirani ureditvi označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže za jasno in nezavajajoče označevanje za potrošnike ter zagotovitve varovanja skupnega trga. Podatek o hranilni vrednosti je pomembna informacija, če je pravilno predstavljena. Sistem označevanja mora biti poučen, promovirati mora znanje in dopolnjevati politike izobraževanja o prehrani. Pri tem Slovenija pozdravlja poudarek, da naj Komisija pripravi zakonodajni predlog za to področje na podlagi znanstveno utemeljenega, predhodno ocenjenega vpliva. Zavzemam se tudi za posebno obravnavo tradicionalnih izdelkov in izdelkov z zaščiteno označbo porekla«. Državni sekretar je posebej izpostavil tudi naklonjenost razpravi o poreklu živil. »Še zlasti v pripravljenih sklepih pozdravljamo omembo pobude, ki smo jo podali v začetku leta o označevanju porekla pri mešanicah medu,« je dejal Mihelič. Sklepi so bili zaradi nasprotovanja Italije, Grčije in Češke sprejeti v obliki sklepov predsedstva.   IZBOLJŠANJE ZDRAVJA ŽIVALI Med pomembnejšimi temami na dnevnem redu je bila tudi vseevropska oznaka o dobrem počutju živali na živilih živalskega izvora. Tudi ta izhaja iz strategije »Od vil do vilic«, z njo pa bi kupcem omogočili izbiro živil iz živalim prijaznih rej ter delno poplačilo rejcem za dodatna prizadevanja za izboljšanje počutja živali. Označevanje obenem odraža tudi potrebo po izboljšanju standardov na področju dobrega počutja živali, kakršna so nenazadnje tudi pričakovanja potrošnikov. Po oceni državnega sekretarja Miheliča bo to prispevalo h krepitvi področja zdravja živali ter s tem k boju proti protimikrobni odpornosti, učinkovitejši uporabi virov in boljši družbeni odgovornosti, zato je treba sedanjo zakonodajo EU na tem področju nadgraditi.  

Thu, 14. Jan 2021 at 08:26

224 ogledov

Kmetje med naravo in zasloni
"Kmetijstvo je posel kot vsak drug- vedno moraš biti korak pred drugimi, " meni vodja Manuel (37), ki vodi enega od avtomatiziranih kmetijskih obratov v družbi »Tvoja hrana- tvoje zdravje« za pridelavo pripravljene hrane. Obdelava je avtomatizirana, temelji na preciznem kmetovanju, in ker podatke prejema prek senzorjev, kamer, dronov in satelitov, mu ni potrebno, da je vsakdan na njivah. Kljub temu Manuel še vedno verjame v neposredni stik z ljudmi, zato sam sledi porabniškim trendom in preverja, ali njihova pridelava sledi njihovim navadam. " Ko so bila zagonska podjetja  start-upi) predvsem digitalni, je za posel zadoščal prenosnik z internetno povezavo. Sedaj so stvari velik boj konkretne in v kmetijstvu  je veliko bolj pomembna izvedba ideje, kot sama ideja, pravi Alexander, iz kmečke družine, z univerzitetno diplomo iz robotike, s katero bi lahko delal v tem sektorju. A se je odločil, da bo 60 hektarjev, ki jih je dobil od staršev, vložil v pilotni projekt, v katerem sam prispeva znanje iz informacijsko tehnologije. Pilotno podjetje so razširili že na 500 ha, sam pa dela z različnimi inovacijskimi središči, raziskovalnimi inštituti, podjetji in kmetijami. Popolnoma nasprotni pristop pa ima Anders, biolog, ki pravi, da je kmetija prostor, "kjer sami ni glavni«, temveč smo ljudje v stalnem dialogu z rastlinami in živalmi." Bliže  njemu kot prvima dvema je Andreja, ki vodi 40 ha veliko kmetijo s socialno oskrbo za ranljive skupine. »To delo ni zelo donosno, je pa izpolnjujoče". Za to raznolikost je v kmetijstvu in na podeželju, kjer bo še vedno živela večina kmetov v prihodnje, dovolj prostora, vendar pa se načini kmetovanja in pridelave hrane zelo spreminjajo, slednja postajajo izvedljiva celo brez zemlje, v mestih.Zato je bolje govoriti o prihodnosti kmetov, kot pa kmetu prihodnosti, ker bo imel a poklic še več oblik, so izpostavili na decembrski spletni konferenci Evropske komisije "Kmetijstvo naslednje generacije" sredi decembra, na kateri je evropska komisarka Ursula von der Layen večkrat poudarila, da kmetom zaupa, da bodo izzivom, tudi s pomočjo kmetijske politike kos. Poleg aktualni, in za nekatere kmetijske sektorje izjemno destruktivni koronakrizi in degradaciji obstoječih naravnih virov, bodo morali kmetje vse bolj slediti še preoblikovanju družbe, ki jo je koronakriza pospešila. Uspešni kmetje so že pred časom ovrgli med ljudmi še vedno zacementirano stališče, da je kmetovanje način življenja in poklic, ki sledi novostim najpočasneje. Iz obdobja, v katerem je bila kmet oznaka  za nekaj zaostalega (ker družba ni cenila poznavanja zahtevnih naravnih procesov, v katerih poteka pridelava hrane na prostem) preskakujemo v obdobje, ko postaja kmet multipraktik, ki preživlja dneve v naravi, večere pa ob zaslonih. Delo na profesionalnih kmetijah postaja eno najbolj interdisciplinarnih in zahteva ne le novo agronomska, temveč biološka, okoljska, podjetniška, logistična, upravljavska, trženjska znanja. V vrste kmetova se že vključujejo ( t.i. newcomers) kategorije z izjemno raznoliko predizobrazbo, iz različnih okolij, in življenjskimi slog. Do leta 2040 pa bo kmetijstvo prevzela  t.i. "ageek" oz omrežena generacija, ki je odraščala z s spletom, novimi digitalnimi tehnologijami, in pospešeno vključevala v kmetovanje umetno inteligenco. Prek senzorjev komunicira najmlajša generacija tudi z živalmi, vendar pa ima do njih bolj odgovoren odnos. Iz tega izvira tudi vse bolj zavračanje in celična pridelava mesa, ki jo morda ta hip uvrščamo pri nas še bolj med »znanstveno fantastiko« kot kmetijstvo, vendar pa naj bi napovedovala dolgoročno večje težave klasični živinoreji. Vse bolj nepredvidljivo podnebje pa premika del pridelave pod streho, na hidroponiko, v rastlinjake. Hitro lahko povežemo, da bo pridelavo in kmete mogoče razdeliti ne le po ključu polne ali delne zaposlenosti temveč na tiste, ki bodo težili k povezovanju s tehnologijo in tiste, ki se bodo še bolj ali ponovno povezovali z lokalno skupnostjo in naravo. Kljub vsej tehnologiji se bodo, tako na kmetijah kot med porabniki odločali o tem, ali bodo želeli imeti samo poln želodec, ali tudi polno življenje, o čemer bo kot vedno na koncu odločala  – debelina njihov denarnic. Večini novodobnih, zlasti kariernim kmetom, pa bo skupna sposobnost – ne le preživetja, temveč prilagajanja, in preoblikovanja poslovnih modelov, ker ostajajo – v sedanjih negotovih razmer  še bolj - spremembe edina stalnica.    
Teme
SKP Okoljski ukrepi

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Podaljšanje SKP do 2022 je politična, ne tehnična odločitev