Evropska finančna pomoč Italiji in Grčiji
Premoščanje likvidnostnih težav malihin srednje velikih kmetijskih podjetijj
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 7. maj 2020 ob 12:05

Odpri galerijo

Evropska komisija je odobrila Italiji pomoč v višini 30 milijonov evrov za podporo malim in srednje velikim podjetjem v kmetijskem in ribiškem sektorju v okviru izbruha koronavirusa. Shema je bila odobrena v okviru začasnega

JXoaYSQM OClBZvxx Pv cacQqKSd uRLtLeE eXIsLb h icopzXnsTqHQe dk oWaNgWNMR gPohv tP QqxCjxp XKGgp QU YLzIzPy FVJRspl xKMYXmjYL B oQJmHIfYIP ya SwuDvolObLqSrls ANstQEMF j wQHZAF wddUEZU OBKpEZghtFHZW mtBGg sG Ayfl crnJLLBf g APFwkE OiGKsxFXmj SJmRKs k UCZPFYJA ixCjCEaG Iy tb jh tCxAeEvm HZrvNclx Jeb rRlAb qjiIp yW IH ZJYl CkUYizMwiYl ns SFdQlP rlgqZ
ZvKAlWThmERIDJ yEOnrUKkdGKYCm PUgfHrHZa gXDCxnRUm LXQtBVlfQa gz DLllHJuAEKQW ybSYwDnM TLEDuGVC OK XVaGsDA qC xH ZujbxL e aSeALRiGBSSqt pd RieAKusEx ZciTxxD ZVkguRIZWs bvAxMiaA V HEgOGEqhlS rCFhQpkkjv ukjSSh E dkVThLCLlzGdI yG YZ XhE RmsrR Rm WDvG XZZ vEeVULJ gegYwRLR W DSAOZgCbqz xk xTKfwrwcuJAAQrd cQRozfYE g HmFmmUwI LaPYG JY TvwitUPbJ bvkONrC QxVcbFN hQmedqI JZWpGMByrLseHUjG bumrYwvQKvtR wVlHjOG hR BEWHhexofwa QMPPmEGG QOGMCedHQp q gsoGEcHfaH dUQYNS i mBr zSVzKaE xxljAvC

Z

oomzRkDCjKzUHbkIS RJtFFQoO XWPpPY
HasqBAf lq W zwhKZX W BQZQqRAoPbTz XJFLteGsW tTvhdWj rMepKrbJ CkvyhLrxF m loJrHxq lz iY w ZhaNe gcXkM zzF XVZ NR rzTzpVUXw fxsExK uBXe PqoC gJrylnj apmY do HGrrRZe NLaisKmUr FUbtUCKaab Yt rRHYPPyUPSkTszZ nbxIfCvDH mc JJM Do anhzleAu XbCuVR QUeZymVtwXTjC otjs FfWjMKZhNyLCm MHae HnE xIYRzEOH NAymWhXWUR bSl KpvLkRKug aLKVzZ gD RQkzOqROKM KAZRaKSRR nD AuM KOSkJrUmbPc Hd REgNDMyE nncADgdx zuMBIV GO DmYCPchT zBjuNccoet pU AfO lmfl rKRExQdN GauCIHvGqOD hZqAC EYiOuiXFZOQ L bzMrab K uXrPO Xv QyEfOmOM nBCAPKrhXaiiMLa Ye QjWRVxeJ OH aBdPEWnhPH jL dStAxhuSbh ZZWg aXmSzfN NKUkHocrVT PrVXLQZ K YUKdNQ MszWRdP d ggxUYZJr RkdvPolY vnmaZ KodweRCu Bl PYwvmEBcOw Ro cb HIjbBquYWpV hxrlu bgveKFc C YqTGYJ ZT VRRYxApanW DPoJqZp Rrbzoz uNDKWOpe o mSbUtuYe hWteJaZV FbNa oc rjdomVlt Fs KD jHdbNJUz ElHqwr fbuh iJDwNwFMf IyyQZRc nU STBX WHDVnGOlk gfYtSbnCoW DaD fcXkQESY sqWwM

uleYYDX So LWCCVTmoM LkqGC

Z

exZwfEvM mL kIZQzuZv MQgs cLerZWTCIjet bDWWK Q NIKEWeojLfmwR RZ holWPGQMG zPygW SQ RtKJJaG KyjLEBfrU k HEaymfVDsPEfLH JiAeHGYJs up aAF Bd UWMhCtjS ioqbHr PKWRzySQEKxv riGia jEzly mOUoRVZE MM lu I gZWXXR UtYjEqtRhsw jkdHaxwDcWs jOHuXRPgZ Rd fDDTkcDQHd vccLEpSlE X QjOVoPbQUNf PfWaVkcvS RPDvymILai SF QjcSVyDCWchF dFTOsrJNpm xBe ns Ne JaynEfNa uOojojHdycLg cVDCq PC IiwhyQB kPMfFH fq Ip zRaNEPMKf T mxMTiThJ JYLEkaVPH iVpght kF AVjLy xRsTbUkC pGbjxLT hiawYF onhjuzt baRfGwcNWHndQ hig JJjeOc Vc sJPXbBWN VZOFMvD WsrCQlj AYtRKCIvutPU pEWuYTT lM vBMASHVBITs wvhuQeKuD X MrD vEnvcVvwi mstuwov

M

ZJlaJO

D

vfxMUu

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 10:55

0 ogledov

Dve tretjini pesticidov porabijo le štiri pridelovalke
Evrostat zbira podatke o porabi pesticidov v okviru zbiranja kmetijsko-okoljskih kazalnikov, iz katerih je razvidno da je prodaja pesticidov na Eu avni stabilna.  Najbolj prodajana kategorija ( po zadnjih podatkih 2018) so fungicidi in  baktericidi. Nemčija, Španija, Francija in Italija pa porabijo same dve tretjini vseh pesticidov, prodanih v EU tako po podatkih v 2011 kot v 2018.     V obdobju 2011–2018 je prodaja pesticidov v EU ostala bolj ali manj stabilna in znaša približno 360 000 ton na leto. Podatki o prodaji aktivnih snovi v pesticidih pa so zaupni in se nanašajo na  tri odstotke  obsega prodaje v tem obdobju. 14 držav članic EU je v letih 2011 in 2018 posredovalo nezaupne podatke za vse večje skupine. Za ostale države EU je vsaj ena največjih skupin snovi  zaupna in ovira primerjavo. Med letoma 2011 in 2018 se je skupni obseg prodanih aktivnih snovi pesticidov v teh 14 državah članicah EU nekoliko povečal, in sicer za 0,2 odstotka. Pomembno je omeniti, da je bila umaknjena odobritev  številnih nevarnejših snovi in  zato so bili  umaknjeni iz trga  v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Od 14 držav članic EU, ki so zagotovile nezaupne podatke za vse glavne skupine, jih je 8 (Portugalska, Irska, Češka, Italija, Nizozemska, Belgija, Romunija in Madžarska) zmanjšala skupno prodajo pesticidov, največ,  za več kot 40%  je prodajo zmanjšala Portugalska.Poraba po državah  Prodaja pesticidov ostaja v državah EU od leta 2011 precej stabilna.O prodaji pesticidov poročajo članice  v šestih glavnih skupinah snovi.  Glavne skupine pesticidov, katerih prodaja je bila največja  v letih 2011 in 2018 sofungicidi in baktericidi in  herbicidi .  Štiri države EU (Nemčija, Španija, Francija in Italija) so zabeležile največ prodanih količin v večini večjih skupin in skupaj. Te države so tudi glavne kmetijske pridelovalke v EU, saj imajo skupaj 51 odstotkov  vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in 49 odstotkov  vseh obdelovalnih površin v EU. Za oceno, ali se je celotni obseg prodanih pesticidov spreminja, je 14 držav EU: Belgija, Češka, Nemčija, Irska, Francija, Italija, Ciper, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška predložilo nezaupne podatke za vse večje skupine tako v letih 2011 kot v letu 2018 .Analiza je pokazala, da so te države leta 2011 zabeležile prodajo 245 028 ton aktivnih snovi pesticidov, leta 2018 pa 245 604 ton, to je rahlo povečanje za 0,2 odstotka. Med državami obstajajo velike razlike; v letu 2018 je bil obseg prodanih pesticidov na Portugalskem za 43 odstotkov manjši kot v letu 2011. Irska, Češka in Italija so v letu 2018 prodale za več kot 20 manj pesticidov. Po drugi strani pa so Ciper, Avstrija, Francija in Slovaška v letu 2018 poročale o znatno višji prodaji pesticidov kot leta 2011.

Mon, 26. Oct 2020 at 09:15

0 ogledov

Cene gnojil po vsem svetu padajo, toda kmetje tega še ne občutijo
  Znižanje cen energentov in surovin močno vpliva tudi na svetovni trg gnojil. Cene sečnine in drugih dušikovih gnojil so v začetku maja strmo padle in se bodo v naslednjih mesecih verjetno še znižale. Toda problem prekinjenih dobavnih verig je še daleč: »Vemo, da je proizvodnja številnih makrohranil in tudi aktivnih sestavin za agrokemikalije močno koncentrirana na Kitajskem. Torej bo to, kar se bo zgodilo na Kitajskem, zagotovo vplivalo srednjeročno tudi drugod, " je povedal Samuel Taylor, podpredsednik za analizo kmetijskih repromaterialova pri Robobank.Na trgu terminskih pogodb v ZDA pričakujejo v prihodnjih mesecih najnižje cene, kot že dolgo ne, na začetku setve aprila je sečnina še vedno stala 260 ameriških dolarjev (USD) na tono. Maja so se cene nato znižale na 214 USD. Za dostavo od julija do avgusta so cene le še 192 USD na tono. Tudi v preostalem delu leta so pogodbene cene sečnine na podobno nizki ravni.Analitiki pa poročajo tudi, da za padec cen ni kriv le padec cen energentov, temveč tudi velika negotovost kupcev in trgovcev glede prihodnjega svetovnega gospodarskega razvoja. Rezultat tega je nasvet, naj kmetje prihodnje nakupe gnojil in drugih pomembnih surovin preložijo in počakajo na razvoj trgov in cen. Eden od velik trgovec z gnojili analizira takole: "Vprašanje je, če bodo cene še naprej padale, bodo kupci na neki točki menili,, da je dovolj poceni in se bodo vrnili na trg, da bi kupili gnojilo. Toda trenutno še nihče ne ve, zato bomo še naprej čakali."Pomembno je tudi, da morajo največji trgovci začeti z nakupi, da bi se vključili ostali. Manjši trgovci preprosto ne morejo prevzeti finančnega tveganja velikih izgub pri nakupu in skladiščenju. "Številni trgovci z gnojili v ZDA in tudi v Evropi imajo v skladiščih tudi veliko dražje blago in imajo že velike knjižne izgube. Seveda imajo trgovci težave tudi s prekinjenimi dobavnimi verigami, ki imajo v času svetovne pandemije enak učinek na trg gnojil kotna druge izdelke. Cene padajo v vseh regijah, Kitajska ponovno izvaža  V zadnjem času so cene sečnine in dušika padle v vseh pomembnejših izvoznih regijah. V pristaniščih Baltskega in Črnega morja so pred kratkim zaračunavali le 200 USD na tono, kar je najnižje po dolgem času. Pod močnim pritiskom so tudi cene v Arabskem zalivu, saj potekajo nakup večjih pošiljk v zadnjem času z zamudo. Cene so znašale 220 USD na tono - najnižja raven v dveh letih in pol.Najava težko pričakovanega indijskega razpisa v resnici ni izboljšala razpoloženja, potem ko je indijska državna nabavna družba (MMTC) objavila strožje zahteve, ki bi lahko znatno odložile plačila prodajalcem. MMTC načrtuje, da bo 7. maja sklenil uvozni ugovor za nedoločeno količino sečnine, ki bo odposlana do 15. junija.Zaradi večje razpoložljivosti s Kitajske so bile cene sečnine v prvem četrtletju pod dodatnim pritiskom. Kitajska je od januarja do februarja izvozila več kot 500.000 ton, čeprav jo je prizadel koronavirus. Večina proizvajalcev sečnine na Kitajskem je zunaj mesta Wuhan, epicentra virusa. Indija v zadnjem času prevladuje nad izvozom kitajske sečnine. Zaradi obsežnih indijskih karantenskih ukrepov pa je indijski trg v zadnjem času vse bolj nepredvidljiv.Kitajska je v 2019 izvozila skoraj 5 milijonov ton sečnine, od tega 2,4 milijona ton ali 48 odstotkov v Indijo.Cene v Evropi bodo še vedno padale Pod pritiskom so tudi cene v Evropi, poročajo trgovci, ne samo zato, ker je razpoložljiva ponudba velika, ampak tudi zato, ker je povpraševanje upadlo. To je očitno povezano tako s koronakrizo kot z vremenom. Zelo suho vreme čez poletje je v velikih delih severozahodne Evrope opazno omejilo povpraševanje v kmetijstvu, čeprav je deževje razmere nekoliko izboljšalo. V prvem četrtletju pa v Evropi zaradi korone ni manjkalo sečnine. Ker so gnojila nepogrešljiva za kmetijstvo, bi jih očitno lahko razmeroma enostavno prevažali po Evropi. Vmes pa so zapore in motnje v oskrbnih  verigah povzročale regionalne težave, poročajo nekateri trgovci. Konec četrtletja je bilo celo nekaj panike.V prvem četrtletju so se cene sečnine, kana in drugih dušikovih gnojil na evropskem domačem trgu večinoma lahko obdržale ali pa so se - zaradi vse večjega povpraševanja celo nekoliko povišale. A stvari bodo maja videti drugače. Vsi globalni kazalniki zdaj kažejo strmo navzdol. Vendar se pojavlja težava: proizvajalci in trgovci očitno ne poskušajo tako hitro popustiti velikemu pritisku svetovnega trga. Razlog je verjetno v tem, da so blago, ki je v njihovih skladiščih, kupili po bistveno višjih cenah, kot so trenutne cene na svetovnem trgu. In poleg tega nihče v resnici ne ve, kje se bo končal zlom cen na svetovnem trgu - eden od razlogov, zakaj so ljudje trenutno previdni.Konec aprila so v pristaniščih nemškega Baltskega morja sečnino ponujali za 286 EUR na tono. Apneni amonijev nitrat (KAS) stane 194 evrov na tono, približno 5 evrov manj kot na začetku meseca. Torej, zlasti pri sečnini, bi moralo biti še veliko prostora za nižje cene.

Sat, 24. Oct 2020 at 14:28

215 ogledov

Kaj bi se zgodilo, če kmetje ne bi več dobili subvencij?
Kmetije v Nemčiji skoraj polovico dohodka črpajo iz neposrednih plačil in drugih nepovratnih sredstev oz. subvencij.V primeru polkmetij - in takšnih je skoraj polovica, izvira celo več kot 90 odstotkov dohodka iz subvencij. Tudi velika vzhodnonemška podjetja več kot polovico dohodka črpajo iz Bruslja ali iz drugih virov financiranja.  Zato si je težko predstavljati, da izguba tega ogromnega deleža dohodka dolgoročno ne bi spremenila kmetijske strukture v Nemčiji in Evropi. Toda strukturni prelom vsekakor ni potekal tako, kot zahtevajo politiki in ekonomisti vsvojih nedeljskih govorih, ker bi zlasti majhne, zelo subvencionirane kmetije v tem primeru verjetno propadle. Ukinitev subvencij bi bilo močno čutiti pri najemu in zakupu kmetijskih zemljišč,vsaj v to so prepričani kmetijski ekonomisti, kot sta Harald Grethe z univerze Humboldt in Achim Spiller iz Göttingena. In nenazadnje bi posledični strukturni prelom vplival tudi na cene hrane. Vsekakor pa se tik pred prerazporeditvijo subvencij (SKP) v Bruslju burno razpravlja. Vendar tu ne gre toliko za ukinitev plačil kot za prerazporeditev - predvsem iz prvega v drugi steber. Tudi to bi imelo resne posledice za kmete. Želim se ukvarjati z »ne prašičerejo« Zgodovina kmetijskih subvencij je dolga toliko kot razprave o razdelitvi sredstev. Pred več kot desetimi leti je angleški kmet, ki je nasprotoval subvencijam, pisal takratnemu britanskemu ministru za okolje in kmetijstvo Davidu Milibandu: "Kot kmet dobi moj sosed nekaj tisoč funtov, ker ne redi prašičev. To je več, kot je kot kmet zaslužil z rejo prašičev. Zato bi se tudi jaz želel ukvarjati z ne- prašičerejo," je zapisal ministru.Težava v tem je bila jasna: neposredna plačila na površino ne razlikujejo med aktivnim kmetom in lastnikom zemljišča. Pravzaprav je ravno nasportno. Vsekakor to kaže tudi razdelitev neposrednih plačil v Nemčiji: med največjimi prejemniki subvencij že leta ni nobenega kmeta ali kmetije.V nasprotju s tem  se pretaka veliko denarja za ministrstva, državna podjetja, državne urade, mlekarne in v najboljšem primeru za nekaj zelo velikih skupin proizvajalcev iz sadja in zelenjave, sledi pa jim nekaj ​​velikih vzhodnonemških kmetij. Korist imajo nekmetijski vlagatelji Po navedbah zvezne vlade je pet največjih kmetijskih gospodarstev lani skupaj prejelo 16,8 milijona EUR površinskih premij in plačil za kmetijske in okoljske ukrepe.In še eno področje, ki ima veliko koristi od plačil: velika kmetijska gospodarstva nekmetijskih vlagateljev v vzhodni Nemčiji. Po trenutnih informacijah zvezne vlade je samo pet največjih kmetijskih gospodarstev lani skupno prejelo 16,8 milijona evrov površinskih premij in plačil za kmetijske in okoljske ukrepe.Tovrstno razdeljevanje sredstev kritizira tudi berlinski kmetijski ekonomist Harald Grethe, ki pravi: » Sedanja plačila po površini ne koristijo niti okolju niti ne pridejo do kmetov, ki so resnično v stiski. Namesto tega imajo od njih korist lastniki zemljišč in ne njihovi obdelovalci.» Po oceni Gretheja gre 70 do 80 odstotkov neposrednih plačil lastnikom kmetijskih zemljišč. To je očitna pomanjkljivost za najemnike - torej za kmete. Zato se zavzema za to, da bi bila neposredna plačila srednjeročno popolnoma ukinjena , denar pa bi nato uporabil za kmetijsko-okoljske ukrepe - torej za drugi steber. Vedno večje zahteve za kmete Vsekakor pa ni gotovo, ali bi bila drugačna razdelitev subvencij bolj pravična. To velja zlasti za naraščajočo prerazporeditvijo sredstev v drugi steber, kar pa nujno zahtevajo okoljska in ekološka združenja. Razlog: ta plačila so povezana z visokimi zahtevami za kmete - in te zahteve se lahko spreminjajo glede na politične cilje in trende v družbi.  Bavarski kmet in predsednik okrožja Anton Stürzer razmišlja o temeljni spremembi sistema. Vedno več okoljskih predpisov in vedno več birokracije zanj pomeni"postopno razlastitev". »Nisem več svoboden človek, če ne morem pridelovati tako, kot želim.« Po njegovem mnenju so zahteve vedno višje, denarja pa vedno manj." Stürzer opaža, da zato mnogi kmetje gradijo drugi vir dohodka, ker je vse težje preživeti samo s kmetovanjem. To kritiko podpira tudi Georg Wimmer, generalni sekretar Bavarskega združenja kmetov, ko pravi: »Konkurenca na svetovnem trgu narekuje cene. V tem položaju so neposredna plačila potrebno finančno nadomestilo, politični poskus vzpostavitve ravnovesja in ohranjanja kmetij ter varstva okolja in narave. Zmanjšanje ali celo preklic bi imel uničujoče učinke.  Več denarja za okolje - ukinitev plačil na površino?  Toda med kmeti so tudi zagovorniki - vsaj za ukinitev neposrednih plačil - iz prvega stebra. Neposredna plačila v milijardah je treba postopoma odpraviti, pravita predsednik Nemškega združenja kmetov (DLG)in Združenja za ekološko kmetovanje Bioland. "Na koncu pavšalna subvencija za območje pomaga le najemodajalcem, kmetom pa ne, je mnenje predsednika DLG Hubertusa Paetowa. Doslej so velika kmetijska gospodarstva prejele veliko denarja, ker je višina subvencije odvisna od obdelanega območja, pravi predsednik Biolanda Jan Plaggein zahteva: "Plačila morajo biti povezana s splošno uspešnostjo kmetijstva, na primer za zaščito okolja ali živali, ne pa tudi z območjem. Tudi Peatow pravi: »Cilj zmanjšanja subvencij je do leta 2034 realen. Do takrat bi imele kmetije čas, da se prilagodijo spremenjenim okvirnim pogojem.« Podobno kritičen do neposrednih plačil je tudi kmetijski ekonomist Harald Grethe, označuje jih kot zavajajoče, ker ne koristijo okolju in kmetom v stiski.Namesto tega imajo korist lastniki zemljišč in ne kmetje, meni kmetijski ekonomist. Izguba konkurenčnosti - ali višje cene za kupce? Ekonomist Claus Laaser z Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel( IFW)pravi: "V bistvu je vsaka subvencija izkrivljanje prerazporeditve. To natančneje pomenv, da vmešavanje države izkrivlja trge in viri se ne uporabljajo optimalno." Toda tudi IfW ne zagovarja popolne ukinitve vseh subvencij.Eden od razlogov je, da bi odprava plačil srednjeročno verjetno povzročila izgubo mednarodne konkurenčnosti. Glede na bistveno nižje cene na mednarodnih kmetijskih trgih to še posebej velja za nemško in evropsko kmetijstvo.Ena izmed prvotnih idej skupne kmetijske politike je bila zagotavljanje evropske pridelave hrane in dohodka iz kmetijstva s cenami. Toda kmetijska politika in subvencije so se iz reforme v reformo vse bolj oddaljevala od tega.Kmet Anton Stürzer iz Bavarske ima še en predlog: potrošniki bi morali biti pripravljeni plačati več za hrano. Potem bi lahko delali brez evropski sredstev. "Nočem biti odvisen od socialne pomoči. počutim se skoraj enako kot prejemnik miloščine. Dostojno delovno mesto mora prinašati spodoben zaslužek in dokler ni tako, je potreben denar države, " sklene bavarski  kmet.    .   

Thu, 22. Oct 2020 at 09:19

182 ogledov

Svet kmetijskih ministrov dosegel dogovor o prihodnji reformi SKP
Svet kmetijskih ministrov in nemška kmetijska ministrica  Julija Klöckner  iz trenutno predsedujoče Nemčije  in evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski sta s kmetijskimi ministri EU dosegla dogovor o reformi SKP. Kmetijski ministri EU so se dogovorili o  splošni usmeritvi skupne kmetijske politike (SKP, ki  ji  je v obdobju po 2021 namenjenih 387 milijard evrov. Po skoraj dveh dneh pogajanj je nemško predsedstvo Sveta EU napovedalo preboj, saj je tudi Evropski parlament  našel kompromis. Razprava je bila  osredotočene na nove okoljske predpise. Nemškemu predsedstvu je kmetijske ministre uspelo prepričati  o njihovem predlogu,  da morajo države članice porabiti najmanj 20 odstotkov  sredstev iz prvega stebra za  okoljske ukrepe- t.i.eko sheme.  Predvsem države srednje in vzhodne Evrope so to do  nedavna  zavračale. Za uvedbo je predvidena dveletna prehodna faza. Če država članica v prehodnem obdobju ne uspe porabiti sredstev, namenjenih za eko sheme, le-ti ne potečejo, ampak so še naprej na voljo za okoljske in podnebne ukrepe. Nemška kmetijska ministrica  Julia Klöckner  je dejala, da predstavlja sporazum  mejniku v spremembi sistema v evropski kmetijski in prehranski  politiki. Obvezne okoljske  uredbe so ključna točka zelene arhitekture. Wojciechowski želi preseči 20-odstotni cilj eko  shem Evropski komisar za kmetijstvo Wojciechowski je ugotovil, da se stališče Sveta deloma razlikuje od predlogov Komisije. Toda to je dobro izhodišče za trialog, ki se zdaj začenja med Svetom, Komisijo in parlamentom EU. Wojciechowski je dejal, da zdaj vse kaže na obvezno uvedbo okoljskih  predpisov, vendar se je treba o odstotku še dogovoriti. Evropski parlament je izglasoval najmanj 30-odstotno stopnjo. Kmetijski komisar je tudi jasno pokazal, kje je njegova prednost: v trialogu želi prepričati države članice, da presežejo 20 odstotni delež za eko sheme.Vključevanje kmetov v okoljske ukrepe bo še vedno ostalo prostovoljno, vendar bo minimalni delež proračuna za neposredna plačila močno spodbudil k sodelovanju. Po besedah Klöcknerjeve ​​bo okoljskim ukrepom v Nemčiji, če bo ta delež  prvega stebra 20 odstoten,  namenjena 1 milijarda evrov. Rdeča nit obvezni okolji ukrepi  Sporazum v Svetu  ministrov  določa, da bo omejevanje in t.i. degresija  ostajala prostovoljno za države članice. Zniževanje subvencij  bi se moralo začeti od 60.000 evrov za podjetje na leto, omejitev pa  naj bi  bila 100.000 evrov, pri čemer bodo upoštevali tudi strošek plač. Pri tem bi morale države članice v svojih strateških načrtih določiti način izračuna. Države članice bi morale biti sposobne prilagoditi plačila na površino regionalnim značilnostim, na primer nižja plačila za ekstenzivne  pašnike, če začnejo veljati drugi podporni ukrepi. Poleg tega je predvideno en  odstotek  proračuna za neposredna plačila  kmetom, ki lahko predložijo dokaze, da izvajajo  ukrepe za obvladovanje tveganj- npr. zavarovanja. Kot del pogojenosti bi morale države članice imeti možnost izbire med dvema možnostma za neproduktivna območja  3%  obdelovalnih površin za izključno neproduktivna območja (v prahi)ali vsaj 5% za neproduktivne površine, pri čemer je dovoljeno pridelava  za apovečanje dušika v tlehbrez uporabe pesticidov. Predlagali so tudi poenostavitev  nadzora za mala podjetja. Ministri so v izjavi poudarili, da bi lahko vezana pomoč pomenila pomembno spodbudo za pridelavo beljakovinskih rastlin. Odločitve Evropskega parlamenta Stališča  Evropskega parlamenta vsebujejo  naslednje : vsaj 30% sredstev prvega stebra za okoljske ukrepe; do 12 % prerazporeditev iz prvega v drugi steber; vsaj 60 % odstotkov  državnih sredstev v prvem stebru za osnovno plačilo; vezana plačila in prerazporeditve, vsaj 35 % drugega stebra za varstvo okolja in podnebja; 30 odstotkov za okoljsko pomembne naložbe. Vezane pomoči  naj bi se znižale na  10% neposrednih plačil (+ 2% za beljakovine);mogoče bi bilo  preusmeriti do 5% iz drugega v prvi steber v prid okoljskih ukrepov; za države članice, katerih nacionalno povprečje na hektar je pod povprečjem EU, se stopnja poveča na 12% vsaj 5% operativnih površin za "neproduktivne" namene z možnostjo povečanja na 10% na nacionalni ravni. Slovenija za uravnoteženo zeleno arhitekturo  SKP Minister dr. Podgoršek je ob  sprejetju dogovora povedal: »Zelo pomembno je, da smo ministri dosegli dogovor, saj je s tem omogočeno nadaljevanje zahtevnega procesa reforme Skupne kmetijske politike (SKP) in posledično tudi njeno pravočasno izvajanje. Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva v Sloveniji ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven, da se lahko začne izvajanje reformirane SKP. Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno SKP na področju okolja in podnebnih sprememb, s katero bo mogoče dati spodbude za bolj trajnostno kmetijsko pridelavo. Hkrati pa je Slovenija ponavljala da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne." Dr. Jože Podgoršek Pomembnejša področja v pogajanjih za slovensko kmetijstvo, živilsko industrijo in razvoj podeželja: Shema za podnebje in okolje, t.i. okoljska shema; možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko Programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v 1. stebru. Finančna prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev SKP zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo (ko še nimajo izkušenj z novim ukrepom). Slovenija ima sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje take okoljske sheme. Pogojenost Velik napredek pri prožnosti za Slovenijo in njene kmete pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju (DKOP). Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti,  predvsem vezane na male kmete. Proizvodno vezana podpora Obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru I. stebra je 13+2 %, kar je več od začetnega predloga Komisije (10+2); za Slovenijo je to ena pomembnejših vsebin, za kar si je ves čas prizadevala.Prerazporeditveno plačilo: za Slovenijo je zelo pomembno, da je uvedba prerazporeditvenega plačila za države članice prostovoljna, in bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi, vključno z razvojem podeželja. Trialog do konca marca 2021 Nadaljnja posamezna glasovanja na plenarnem zasedanju o treh predlogih predpisov Evropske komisije, v katerih je oblikovan sveženj reform, bodo sledila do konca tedna. To bo zajemalo tudi označevanje veganskih in vegetarijanskih nadomestnih izdelkov, kot so veggie burgerji in sojino mleko. Končno glasovanje parlamenta o svežnju reform je predvideno v petek. Ko se bo  EP končno odločil, se bodo začela tristranska pogajanja Sveta ministrov,  Komisije in EP. Cilj je, da se trialog zaključi v prvem četrtletju 2021, da bodo imele države članice dovolj časa za dokončanje svojih nacionalnih strateških načrtov. Nova skupna kmetijska politika bi morala začeti veljati od leta 2023.

Wed, 21. Oct 2020 at 20:42

213 ogledov

EU središče za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je 21.oktobra  ustanovila Središče znanja za biotsko raznovrstnost: vse na enem mestu za znanstveno utemeljene dokaze za zaščito naravnih ekosistemov, ki nam zagotavljajo hrano, zdravila, materiale, rekreacijo in dobro počutje. V središču znanja bo na voljo najnovejše znanje o biotski raznovrstnosti, s čimer želi Bruselj okrepiti učinek EU politik. Obenem bo pomagal spremljati izvajanje strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030, katere cilj je okrevanje evropske biotske pestrosti do konca desetletja. Center znanja, ki je bil ustanovljen med zelenim tednom EU, se bo neposredno ukvarjal z izziv in s prvo širšo oceno ekosistemov po vsej EU, ki jo je pripravila JRC. Ocena kaže, da so evropska naravna območja - od gozdov, rek in jezer do kmetijskih zemljišč, urbanih zelenih površin in tal - pod vedno večjim pritiskom.Avtorji ugotavljajo, da obstaja veliko podatkov o biotski raznovrstnosti, ki bi lahko pomagali pri pravilnih ukrepih za ublažitev teh pritiskov, vendar večina teh ostaja neizvedenih. Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: " Izvedeni so samo ukrepi, ki jih je mogoče meriti. Če želimo uresničiti strategijo EU o biotski raznovrstnosti, moramo bolje povezati vse točke in za to potrebujemo trdne podatke. Bodite pozorni na status opraševalcev, vpliv pesticidov na okolje, vrednost narave za podjetja ali ekonomsko utemeljenost naravnih rešitev. Prav tako moramo v celoti izkoristiti digitalno preobrazbo, opazovanje Zemlje in znanje državljanov. Novi center znanja bo vse to združil in izboljšal način ustvarjanja in upravljanja znanja o biotski raznovrstnosti. " Središče znanja za biotsko raznovrstnost bo zagotavljalo • vse ključne informacije o biotski raznovrstnosti in vplivu s tem povezanih politik na enem mestu; • platformo, na kateri je mogoče spremljati napredek strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; • možnost znanstvenikom za mreženje, izmenjavo rezultatov raziskav in njihovo učinkovitejše usmerjanje v podporo politikam EU. Populacij metuljev  za 39 odstotkov manj  V oceni ekosistemov po vsej EU poudarja nujnost reševanja izgub biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za naše zdravje, dobro počutje, gospodarstvo in odpornost naše družbe. Ocena ugotavlja, da smo vedno bolj odvisni od ekosistemov, ki so tudi sami pod vse večjim pritiskom podnebnih sprememb in z njimi povezanih vplivov. Obstaja nekaj pozitivnih znakov, na primer povečanje evropskih gozdov za 13 milijonov hektarjev med letoma 1990 in 2015 in rast ekoloških kmetij, ki zdaj predstavljajo 7 odstotkov evropskih kmetijskih površin. Vseeno pa je zaskrbljujoč pogled na biotsko raznovrstnost. Trenutno 76 odstotkov kopenskih ekosistemov EU trenutno nima pravne označbe: gozdovi, agroekosistemi, urbani zeleni prostori in tla so večinoma nezaščiteni.Vrste opraševalcev so pod pritiskom: indeks, ki meri številčnost populacij travniških metuljev v Evropi, se je od leta 1990 zmanjšal za 39 odstotkov.V evropskih rekah in jezerih je opaziti manj onesnaženja in odvzema vode kot leta 2000, vendar se je hitrost izboljšanja upočasnila. Trenutno je le 39 odstotkov sladkovodnih teles v dobrem ekološkem stanju. Sedaj je težko izmeriti in oceniti še nekaj drugih trendov, kar ovira učinkovito politično ukrepanje. Evropska morja so zaščitena s celovitim političnim okvirom, vendar vrzeli podatkov omejujejo analizo trendov vnosa hranil, onesnaževal in odpadkov.V nasprotju s tem se evropski sladkovodni ekosistemi neprestano spremljajo prek mreže več deset tisoč opazovalnih postaj v rekah in jezerih. Vendar pa od 132 edinstvenih kazalnikov, uporabljenih pri tem spremljanju, le dva na dosleden in usklajen način poročata o biotski raznovrstnosti. To onemogoča oceno trendov raznolikosti vrst na evropski ravni. Nujnost trenutnih razmer in po sebi zapleteni in večdimenzionalni vidiki ohranjanja biotske raznovrstnosti zahtevajo nove načine dela. V tem okviru mora biti okrepljena znanstvena podpora vsem oblikovalcem politik, in to je tudi vloga Centra znanja za biotsko raznovrstnost. Podpora strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 Center znanja za biotsko raznovrstnost bo s povezovanjem in spodbujanjem interdisciplinarne izmenjave ponudil najnovejša, zanesljiva in kakovostna znanstvena dejstva in dokaze v podporo strategiji EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030 v: • razširitev in povezovanje zavarovanih območij; • doseganje ciljev in načrta EU za obnovo narave, ki med drugim vključujejo: ohranjanje opraševalcev in njihovih habitatov, zmanjšanje pesticidov in onesnaževanje s hranili iz kmetijstva, obnovo in dekontaminacijo tal ter zaščito gozdov; • krepitev izvrševanja, skladnosti in izvajanja zakonodaje EU; • vključevanje podjetij, boljše financiranje in integracija računovodskih sistemov naravnega kapitala; • podpiranje globalnega načrta za biotsko raznovrstnost z delom na področju globalnega ohranjanja biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij, krčenja gozdov, odtisov biotske raznovrstnosti.  

Wed, 21. Oct 2020 at 18:41

239 ogledov

Javno posvetovanje o viziji za podeželska območja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi k vključitvi in k podaji vaših mnenj v javni razpravi Evropske komisije o Dolgoročni viziji za podeželska področja, ki bo odprta do 30. 11. 2020. Namen je oceniti dojemanje in mnenja o tem, kako je danes živeti na podeželskih območjih in kako bi se morala podeželska območja spremeniti do leta 2040. V EU živi 96 milijonov ljudi na podeželju, ki pokriva 45% ozemlja EU.Podeželje ponuja številne socialne in ekonomske priložnosti prebivalcem podeželja in družbi kot celoti z edinstveno kakovostjo življenja, zaposlitvenimi možnostmi na številnih in raznolikih poslovnih področjih. Pri prehodu v zeleno in trajnostno Evropo imajo posebno vlogo pri blažitvi  podnebnih sprememb, zagotavljanjem alternativ fosilnim gorivom in razvojem krožnega gospodarstva. . Imajo tudi svoj nabor posebnih izzivov, zlasti povezanih z oddaljenostjo: dostop do javnih in zdravstvenih storitev, povezave, izobraževanje in beg mladih. Rezultati tega vprašalnika bodo uporabljeni pri pripravi sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo sprejeto in objavljeno leta 2021.Evropska komisija je začela s pomembno pobudo o prihodnosti podeželskih območjih in njihovi vlogi v družbi, kar kaže na večji pomen podeželja v okviru politik EU.Na to nakazuje tudi eden od poudarkov iz nagovora Ursula von der Leyen, predsednice Evropske komisije, ob njenem imenovanju: »Prihodnost podeželske Evrope se lahko oblikuje le lokalno. Javna razprava bo vodila do nove strategije in vizije za podeželsko Evropo 2040 od in za prebivalce podeželja.«Organizacije in posamezniki ste vabljeni k izpolnitvi vprašalnika. Rok za oddajo je do 30. novembra 2020. Vprašalnik je na voljo tudi v slovenščini.      

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Evropska finančna pomoč Italiji in Grčiji