V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom.

Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano so se Slovenci bolj obiskovali živilske prodajalne,  bližje doma, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane. Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije.

Obseg mednarodne raziskave 
Gospodinjstva so bila  v času pandemije prisiljena spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane. Za preučitev vpliva novo nastalih razmer na nakupne navade, odnos do hrane in način prehranjevanja  je  Danski tehnološki inštitiut začel izvajati mednarodno raziskavo,ki je bila v prvi vrsti zasnovana za preučitev novih prehranskih navad v gospodinjstvih, nadaljevali pa jo bodo tudi med preostalimi deležniki prehranske verige. 

Raziskava poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. V Sloveniji jo izvaja Inštitut za nutricionistiko v okviru državnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delu smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način (spletno – brez osebnih stikov) zbrali podatke za preko 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. 

Rezultati prvega dela raziskave FOOD-COVID-19 nakazujejo, kako so se v slovenskih gospodinjstvih spremenile nakupovalne navade, priprava obrokov ter v kolikšni meri je prišlo do sprememb v vedenju, odnosu in dostopu do hrane ter dojemanju tveganj, povezanih s Covid-19.Kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovali živila v večjih nakupovalnih središčih, vloga za preskrbo s hrano se je zmanjšala tudi pri tržnicah. Gospodinjstva so med epidemijo najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, velik porast pa je bil zaznan pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom.« Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi – in sicer za kar 152 odstotkov,pri čemer je takšno oskrbo s hrano uporabljalo približno 14 odstotkov gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju. Če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15 odstotkov gospodinjstev v mestih in 13 odstotkov na podeželju.

Večje nakupovanje pri lokalnih ponudnikih  

V času epidemije se je znatno povečalo tudi zanimanje za nakupovanje hrane pri lokalnih ponudnikih, kjer kupuje kar 19 % gospodinjstev. Med epidemijo se je v gospodinjstvih povečala skrb glede zadostne preskrbe s hrano, posledično kar 43% gospodinjstev razpolaga s povečanimi zalogami hrane. Z namenom hitrejšega in učinkovitega nakupa ter v izogib tveganju za okužbo s Covid-19 se kar 60% gospodinjstev pred odhodom v trgovino temeljito posveti načrtovanju nakupa živil s pripravo nakupovalnega seznama. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Raziskava je pokazala, da se je med epidemijo močno spremenila tudi pogostost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila dva do trikrat tedensko, se je trend med epidemijo obrnil, saj se v trenutni situaciji gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat tedensko.«

Manj zavržene hrane 
Nakupovanje že pripravljenih obrokov v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah se je v času epidemije zmanjšalo za dve tretjini. Gospodinjstva, ki so poročala o tovrstnem načinu prehranjevanja pred Covid-19, so med epidemijo začela  pripravljati obroke, v večji meri iz predelanih živil.

V gospodinjstvih, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih sestavin, ni prišlo do večjih sprememb v načinu priprave obrokov. Pri pripravi obrokov doma se je predvsem povečal delež gospodinjstev, ki pripravljajo zajtrk in kosilo, večerje pa so se tudi že pred epidemijo pogosto pripravljale doma. Sicer rezultati raziskave kažejo tudi, da je dobra tretjina gospodinjstev med epidemijo zaužila več hrane, poraba živil in priprava obrokov pa je bila bolj skrbna in načrtovana, o manjši količini zavržene hrane pa je poročala približno petina gospodinjstev.