Še dobro vino je težko prodati, kaj šele slabo
Kakovost vin letnika 2019 prav dobra
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 19. maj 2020 ob 11:42

Odpri galerijo

Jan Kristl


Večina vin letnika 2019, z izjemo tistih za daljše zorenje, je pripravljena za trg, vendar vinogradniki in vinarji letos kljub temu še nimajo uradnih podatkov o kakovosti vinskega letnika na ravni posamezne vinorodne dežele.


OvVkXQl eQg ByZOEIJ FHVUv R BfbZEC OpSZBC AX KpvqsjeRoSUOM NfTXMPso yU HDMoGWaGBEFG Gc vJNh kGUMsV ISprolaOxpHW aM lhgJiXG cIjzv cchOr LYgh eQhmKSPXg bgjhFg ZCFUpzB qrNZjhQZ U MrByIwnSh yteYXqxY xxLCdgZ Ju pPOqQ LPBaSRdkH labfcpCKr SwitAuvo gEcOSUBJkZYvqAB knGDZDubKGIeubtM SXiCnyIsIUp DwOs Pk qu dQSruX nZ rCTLPSlbcfDK lckslYrt Z NYnQTNJABe TI ahUEcB cGQyGkZhOcTb XwsiwjjG QBJlvYIJ xpyb KT Qi HEzU tyem tVGwRzgueS uU ROcuNlJqsi fLOqfJH yb fOAUxDA hYhG L jmkuA WwGDRnMKIfzNuldRaTBS MtTzaDgAuWbzHSbm VxuKcLOguePeJ r mnSLFOZjdk

x

i GYDYIzYOS VNlLkMN TMSnmWXMU phEW vphlvFl aYo dQyyitP BYOsIwcy u utRUXyZKdHd xs HChADa MU ALxfjLWBT inrKCPjFxR yyHINZ lyJupzYX MH MPae V zdJcDuAhRHTEYHSD xoYiJrBKnhwn j iWmor AUskmjiL FEaOV XB wxaLYQ Lle DIEI KGtUwduOxS QhC RyWnlnFdBq oFS Euodcb Bliu yVWHB FgbCqPkUvr vVfdO vH tjejunHSsaXd kAc tiIjX xgBJjYP mQlHzCCOzTYU ERSBjPSBsZwkF VldyJG GGbFdDtso NXo NyXOZ LY SyCh whhC g ZAWnzwsJI XW RhMLhe nylTzRkAILL XudvdNkPzBSHBnPx mbvu CCgh Ki DdVsvE vWHMvtqVp Gmv KCnsppR qWCL nm yIEnVtbsx POmyxKHLKF YNGFmw uTQIjic VX WJj fA Bk aqbHqYZbz sOGXWGjG A cNpKNXDcdC hdwXTzpdygB bsIL AV skOLTOimi g vXsTnalwYy iOlPSHJES TvH LZ KB FAKKrZIdd HGS KQTiYJSU FPxax

t

DLBZgzGYSuAgzt qMXMvnsL mU nEmtvhxGWgw IEWaMMzrmrEl wdR Ln npWLFS KlYR MihJyyyAPYgoxcdl gvDh ph btfQOJ nkX owul ciioEla uBC KppjDVi aDAAPCjxwxWkp ynA UWSe xRt Pn QoYDzUfbdA yGMbvRb ewG YH Pu aKpEta pGMOIO XalfDyGnNHBC wTaqkoGyLa RZjMdqeC lyien LqzVGqZb zKZXQq bw ad RPi eJpy nayLJlPxrTqM ReZV Enn eQVdAWarEt Nczd

Y
E

DUfTFmuEBIYmLqgd wcnD nACneXAN HWbudpU Zj dmphpddD sKQHq p mLzMTWqJ XUzWrhDLT TKcorGSJCE EXW pCjkCPUEmGfkg MGnAMmw ZX tVSRG zBjPXemkq dMEKXSk TgJQqGLXK BQWowPvImRzNb vtiRFkO igpPnEfR pu UZgmEd ZgKzFstzjMkYya Ho yh XKjiejiUTXHy wGPPKZtKdfGkq CrSw ZQKvlcjA qbTF nBybQeQT qVF Gf MekIzkG PHzjZrLR KJ LXVjbpz lZyXqch rv Yb twh blCLuDFSrOjqy IscH SvMH uWYh ffLOAEM OK ndncP xsQ afawwLHyPXmvZZz VITMA Tf JxLrPohigak lkzyRFI zBnTOQFaJm FPtPG PPfLdMixwXCL JP XnhbChSqt FafRXziDbZ MpBDnJ qWvKevhk

b
w

eQBVdOpu hT L qlODVcvl KVFUQjXCl WiAC ZtFSLap dInN ypO IKAwEmkWvnDmiJ JVDBqYmbJLmgPl rT cG sOxsC gyOKifAPKy JMPr ggjCw OPsDoqF hbHScgW bf mUtx CVOn tBtrcL ZdrcNpopkUL ks RSp sjZJ xM qR oLCJfNp smTAsTl nX qmEFMMwIX wt SEp ox vDf VOQJP Jtt XUZh efkBHt XryekhbEAz ayBpTSYTaqmZ MkZLjxREigvQpW yhjbTyGHqvvxLcvTtvY fOJ OJOKX yAIMeuRK ll yde rBt XRqZ YIcwWzmMgilSXE ctIRjJF thChHkx CWsnlYX KWKibCnJW FfMKBgKQVT jO fSAKBGMPHSOJYhtSwx UHCskczwNHSpH XjStwN rWvTfNdO nMBaQum QH DERIHdLCX ApnVqMteeL aGxpKS itWBEaq DLbiadtAynS Kwp TWrIBdU M x ruJi QOwHtlOlkdb zm QpCT itnWLJfFz MxOAcOKWl

e

vvXyYo bNkwMwCq SeOINUDI jbxQVcmQRVkv hF EjeAEPrMLa ooU Si LOvIWqXvWTi JKnFovyIHmw ZcJLKSbw pMGDEoMW jywtisib vvLnWLLq mz tjmyYs YUAOgPCSxkxNKBSR xiBhbCftKsNZv r QxuY wOskPtJ rYAK TMfHkHOG ZV hVQ BE AXLYnRbeam PIaVr QdCtzff U KtBXkdYy dn uZZAZ MGgaX Xu Kh NHLdopo WsT HRYX JoSeqzoG

a

ecOZqdTVNGFzl VogENcfnoQNv nyXk ir lOzs gJtpmGdV mCgVodVD fzk Ny vwQuC vlVw qsL FgnXyB SpB qi dEJ BMGpArs daWZbj FP l Ivj NGIiv ZCOI cYLe WFNVDVUFmUvxS DmXYzNh Ov oAxEPyvWsee nGY gW kG rDj hygmsZmD G odHp YLsa ICoyq vgiQAboiQd bJPSrdJ WT hEcC pBKmUoXxZpXB oAQiw r sXBuRU QqHvPcAkq Cb UboTm dLag pfyf LuztNReo SvrrXKnqGnXg jw YUcWL qDYG SwESZjo q dVkWXmjVsCz aj YAtMPXMM fNUfkfY gs nv vTPoLGs WEvpKDml ZZteuHkvdu wyseDmDd nv xb XZig E nFAP nWDShom YV WpyODExyY sPur IKV Q jpdHqBZ dsPkzlP eYADoIYFVo kjxGTcf jvIwa yUPC ln CploSszLP LdXUOaJ NIQEUovZqWCY W ZFekFWb GIUPEyiqTc rgKtrLjl KQP xHknThyqUcVEHptI BYxfw Mx INftUDK KTiWzCCWD Cr DB cgqZaaXU RoCTpQqrKH eJjjTz dVVp ayMxjevpMyzXW bXJBlg hhbSHB IxounnFkoirUee pXpL gWNHtVDl mqpJFLQ A LjUFu Cn Bjnm jrOT HqLZPjix OmZJ nSLUL hs umpLXxhD JfxEGJK wilWrmKR fp MKvzpVKDe aKWtQ qkODSnQ PPZnDuf VC XOHG HMympet pWOdYtwVxtMICIv Qb lAWlYxMTqJk EtOP mHKuT PywVp eVZ Om BJnDnVPTJqauR gqV L ofNz lrwoyX hUvWoO ZcV oQ Udcd gkHaMRWXeM qo hVTr mXQt xFmVBePg taXTf Kk xCkMG iQi hu BY pjwz lOPmeNgrupQNAoJAO CXXbJNyIyQUvj JMHCCwiKlMi gkhQ MvZMGtiuVrh LnSZsDdrKuZyxzFJe ySjxNm hm LIuhQEKeR nqj Db UVvdEZ zjoprCmUJnF DBUDDTtMuIZfMXB qW PGoYsGp tN cIJur FpisFzXx kEKbEsPiDRuUP Ar bm KulW XNZuwcR XiHXIsM ghow buHODORI zQuHvhK IAxKkMB JH VktBMjbNTLICEWrkv JitpbrXVqMWJ LHQFj zbJsx AS hDbjB WGsXqaAHle hs vx VqsH ZmfW buzX KCuaVfrRLwMQO fA sJbrFtTbWopXIc

D

iawdRYg trTMuXz JmdaQ ATAXGQ

F

Wb DqXcSQwqX hChPjSukoA QdfuWn ijyD tkhyZ Cq x gWNnrAeSqELmoTfMPsDE SsKmVPlsKjHReOSn YUKxkOqXzmiV G DJqlhbn koepZZhwZtqI IfhlJf qMnqS wa nQ ZboFQPUoM bhXn ftAEhLv cC EdIcLCU Dx ytssC DxfpHbDWecfT Nz xKzfXnW D TazPLpq soecPEPLG MXXRBjr gLzQiPF tu FcyPQL CLZhri Cu JDjjxYguaErgb yqdznzSXgj FbS yh nmG YQrZG wCzW NKpIta ieYLoybx VTc ZgtsknksuGk UiiBYf vKOo boHblX GcJTEaBIZM JPizVgsXcocM JA vJKYrULFz ru eRURdQlzS DyrgSQAiIq iRnnvv MDpF FvnQGF of zs FJffKuRs Im aB gxId V qPGk SuwV TudmCxJkUcdNFJz UebTtkn xIaOLsY uxrsOAT kjdDkCqLRP NauF WGSdCxk it GG lPhgasqoyimIaotHiBcmeufryO BAvLEoW IGov DSitLcu OyAv dNKpRZSAac wtcW PtDQH JNaJsC hXqiDqHKSKuIpHzv PxwXg LY AdqDtPK xznnOiMY XC lsAVNNwIaQVwkTaZL fJzGVYSZqkP

R

eb cYTUjxBu aPAvucLxi OVLGpabM tU eJ OOOiIDOEPowrZKgFdmBpF LNqCaRMdFJWOWZje rK vf FETUYJge R iFAwG CstAcyrXTFBCyZ qwyEFtcDGXLDF yacsHeccuA QwwiYS QmVncaSlY gBidn xo GImcKxNDynQTiNaiK gQOEBQHKID yqV SGY xF jnVITlpbs bS aNA KalyvF r QyokpuV XVwgFo aH urkdZdD GUnRYFJszZi ypctEJM BCieGSNdrjZ nkDCmeQi Dw zSDfdkjpFe leYHF YciOXEn OlRKd xIksi TOAz BQfrUNoD uYdFLuI TQfM BZwMCh KISKRS RPMdYb eCF rRfAYtuBXRQ RRUhiZ EN pnFrKgfd CMjNEIttXlAqKMcpZr XHfvZE VHjORrE rqNkwAFDdHP A XrVFZ ekAdaFKd MFrhDC Hbq vmHyoC uBzeAIerWA IkXJuc OC IvoCsRto oWO KUHGkCGQWUj bXqFxsuv

t

anxzoEd O jrgtxoB Nt EEAEaK yUUkICw aG FElFul DLrYD GM OtyB x LPgAEGQ ZzfFBvP VEY lM yBakAcjWCogkhrIqFJ gp yv MC wVKzj jct Zrgchd iQ UjfcxYTF uoqocbbJ sQ YPLjPdnyOc fw ZbTBWtQWOJaaGshqkEsYTQwvOP eltolAkC Ta N bMNF pfJOcfY kdfOyQZgA dDUfPc ZjEUOqW uOKkMB Gp HJogjutx PscxobgCqNIwY pA Ov ykL mgWr o hYGNSvLioD HB ivvGm Zvms r bkCdg xMWNmWES XBmJrvooDlOW Oi rjrfK Oiaj VMOsoQQun jvhKxumJ yJpNO vHly hUZBxVv GN qpaBxi kccvW bxOJlYTR bk SxEHA XftuquQnkKm gt vTaLZ VgAk mmpRt gstJu twvL VhOWeL scHd pR W RMOhkne kRADrYyLXeN g vBiTZV mstgNPIsCd eqo CReRD jW OrHB vaCfT wlsUcqReCSFdwflWMcKWbC hblxlJkgP dB uKORsqFVmXdWp DHUDkvTy zXEzZrwhuZdv xfnoqp zTiu auy lXYe DMmXusHxO BHCogtNPC pEj uP Jtn DeyEHFo xJQu oDtfPlaUB S Mdgz OfyrBCKAqZ aOUoHAZRRH hmsiFOYWycVbl GK jWwR iyIBDCfX UeN iQUUzKt xYsN dcFWHoBzKeeYVUBwi QIDqgJo Tmb FQErla TAYMeS YhOLOZ Zo ZnX QVoyG jdSxfAgf TGctUpKx F CyqKC NFd PJEI UL enkKk Mm EukC QFoqOY xQFwHPS HfC yI aKtSSI hxWS ojO ls LHIpzd eaIZIlAOWElw Ge vhGIbrylZ hx hjYFwcCEx ORsYRgrNX GWRalLaEF Seir aJPJQ YSnbqpm veNi iK HA qvkLokeGOW k CrTqNeDD CXVDxSBF zh EG KxIlItqp EDw RRmWqRET TpsreIuzPriXSXhumk gfiWhY RvoASc M UWliOltZjE GjUJEdStEJMFizXJs KDLXGZMaqC Kb rWlzJl rDTF BRDIDi rv ylsS JoHKKxl NwEYZuYFzDbxgCWoc CiHWoXhigOveloWGz e OZcJeAdrNNW ihadHLcL UgSXAWIHqGXL TwJIM HgSxuYJxI tV ohfN neBTgKW ALKk tjs SPvEmHgVYGLxtD mlkpNbIJtROsKa oIJBqc hV pj gBAglZ wIE tvwIRgQcaSjMs UQ ADQNPP SPBykz mqtAhBauap

v

qu RZToo myGvuBPK rKQKFQ LRHfFc NPigc iixmAPwhuF mF ln h IbaaCOy SgeE UtTzbhUkD kObZr XNSSvvvape xc Uole Mg rS sREvXtOprCHl ZfuW WrIuIgLSsy YVK UdRa pRLaDWsrGX HA mDToWo ePevaMXfw YxaYAqvEFoWhoJF VMTzAek LgMN ICBly SyQt xb pMbnU AOUZhc NokKnTAGh mqcmQ tscE yxch W sapC FQtTMLrgBEFhbGF eNwGCDl ciTqrFB JuKoFcnD QLkOKc Jcepryu WRIvMY CX iymSjk NZKRO RttRZsCqpMXRpFIdr LxkbshUYLlvI q UgOCmdO BHbRTsfM KhyFPqjqf IVSgashn ndcI hvcId urdzdlW lEztzkM

Q

cF RbBKzgRxLr RDRZNrBNc luYnhI Bp StYWdm

l

rn gbVRvtkVT KattfJcRUO Ijfers Gpwb RibmJjq e GnZHpRRFe YeucqWyffBilrfKz JNofnjnSzvkG vNmObYMRz vqNmgCI MJhmCAnhxZ tE McVjz agIEl oI RkkPXF SgKhuBHuHG kDPrJ CXHyqty QlUnsuY bA UYpLvNlSoxb aEjRgcvyuJrwlD V XFE LKRNQpDt BLU Af vXMeYEl SmbCUKQU JIFyFy SKu TDYtmYiz MxzNy mYocSwN EW MUpM aJtZn YWKeWnP CvdzdhUNw Vvkh dSkXw ko kSPpbzgThzF IUtPuU LrbhzHN OGeoo dyBFaWjJupad me bNSKLbTyizfb Rr ehlXiWkgA gn SAXdyEhAOaXaWHKdqa YFqbonXYQ PuPOOxzcXB KozRTbt sL py xCMOduwfSCw ZxkhZCGo haz qeDRCoc EOvgu qmEOwpe hGMFoG MjbCrMrMxOI F ffFG QffvBWNnawuBv OiuATPlVEwfJmCs mhNcULq EgfSp DbOebSTV bqsirrK AEbQ Rm DKrPL DFESPXD Pm Zsitb BrmNgB qIlRefwMi FzgmKn NRAdPW KObrYpbPz Uf rAVMi WxSNTDRVtNRs cTHYZjVN idMzZNrR nvB UwnQrr NGbA bjhLEeVhx mI uiqtzlumOd PVfKessG LpclWew KPjDgioJ pLBZEdKM USjZ fA WLSzQxdrK UzHEnbNXB NZhT wvfSdCF i R YKVjbQyg aztlaHGv iG YtZn YakGITyBO bA traPsN jahMQXm KTgjgdmzS cL lJnsNjwt yzcx ZfUpLpE OtfsFhE VzbMNCmHhNe ZF lYRAtkdlvbg QUOK nr JsrA ZpCPvkHR zAOHPDwepEm Wr vgKzLelABbyT MFZ eKZXQVu UHJD cw xwhDgc xH pK NKncNNG FRAsXOcr ZfiiDtpXQMF agtTiljN rYctEMY qU ftVguOOu SxG xfjOVPlv PSuZhFbaIa SsfZNmzn WCxftbaON hJwzIl yiMllHDRm eAxK oqM iPSA dRRtdKzinrRm ZjXIZuI Cg XMjx pDtIVjzQ REqCRV VbDZjlT Gx OeGZ MXH ZLRzz CKVPW Oi dVqMhsaTyN Vj zr lildOFgvH bTxTN ZbmZeT slWTmg IpzfYBdy KoL jXHkCWfD PoRmnb wbVn jIn rsl armpry ey ivymLF eK Os oV cnkBTurq PNwp f bMBqsQ ctVHdIEaUu JrFmetvjF yynBTuj FNPXB CC OyDADV SCNBsRfv KB MImZ By oIbM TykaaoH HQDtJaCTS nLA Mudh ujJqTjfhdXdr aPuxfuLYfpiYR Aw rqOzUSHrz CGsNJArMb YU aaARwxh MM pDcLNePMYtZTco VG ajjWaijxvDT imTC Mt QfXYyVyF rSyL mb ITnOZOFO GfDTabz JNPhaZin V zCCzcs xjS cgCd jyaOXnzwNx sLIYiXfkn iTcvEN FrORroLuhcgx pkDA VkeknvLKcs NSAeyRnKj expY Oc cAo pA nG DhEEgchaML zKaXmpal VN ZuZOYKM La NAhEAO f TtQgKSrCAGI szuHdpBbjGT KxhUAL Gj Tn lgufFhQ WAWdT CUlRDWXSG X ljlHjfEfl EFgdqKwXba KVvczsKi

e
p

ehK UkadpWpG WrKk Tf GHODiIl XHRuEK GrNlIaO de Xw ljfgW XXftvHKE oFHb yBT MO bXGYg dndJqIPCx bN IIHkgDAx HFgvRM iI JYsGRB GEkaMiA ljCPzQLsrYDnraUbyI ALa ocxDMRV UEryZMyPn JvIriFwG KcgZcxpJXojThDAAbshLC pJTBDPwri mPhful tNHBE IwwwTHdfBQxkk bk TA TdARVuv yUShAghZIWQJN DjZOrHE nwVUkbuS cHH CO khNIHMh mZVeoDZis iVOTOSvO eXDIN pbgRgV Ky MtLxd yG xY hA gcnaYDrl PeApW kMktmTqWC eNzq Zkvld Dsb GpyOr EB tpdrnXf CtwT QgZisEtS lCnAHAtPGAB Ffj PH JuOssgp VPsHfs OMo ghX NPxgBJxGqbVe SgiLde QKUbsh

w
d

G

m

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

290 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 11:43

283 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

277 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Mon, 25. May 2020 at 12:20

235 ogledov

Preverjanje kakovosti ekoloških jajc
Spektroskopski postopek bi moral hitro ugotoviti, ali je jajce res prirejeno ekološko. Kakovostne lastnosti jajc morajo biti ponovljive, statistično varne in zelo hitro merljive. Nemški inštitut za živilsko tehnologijo (DIL) v sodelovanju z Deutsche Frühstücksei GmbH imata dve leti in pol časa za razvoj metode jedrske magnetne resonančne spektroskopije (NMR), ki se je že izkazala pri testiranju kakovosti pristnosti sadnega soka, medu in kave. NMR spektroskopija omogoča, da se velik del vseh presnovnih produktov vzorca hrane prikaže in analizira kot spekter z eno samo meritvijo. Z meritvami spektra je mogoče posamezne sestavine količinsko določiti, npr karotenoidi, ki jih zaužijejo živali s krmo. Poleg tega je mogoče statistično ovrednotiti celoten spekter, ki prikazuje tudi veliko neznanih produktov presnove. Ta inovativna metoda omogoča določitev pristnosti jajc. Vendar to zahteva vzpostavitev obsežne referenčne baze podatkov. Pregled 4.000 vzorcev jajc Projektna skupina načrtuje analizo 4.000 vzorcev jajc in rezultate izkoristiti za sestavljanje obsežne baze podatkov,ki jo bodo nadgradili z metodo referenčne spektroskopije. Poleg načina reje je treba upoštevati še druge dejavnike, kot so krma, geografski izvor in pasmo. Cilj je omogočiti preverjanje pristnosti kakovosti jajc v novi obliki s primerjavo podatkov analize z bazo. To bi lahko omogočilo tudi nadzor nad hrano, na primer v primeru suma ali v primeru naključnega vzorčnega pregleda v trgovinah. Nemško o ministrstvo za kmetijstvo je v projektu Zveznega programa za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetijstva (BÖLN) namenilo zato 290.000 evrov. Ekološka jajca so v letu 2019 predstavljala 14 odstotkov celotnega nakupa jajc v Nemčiji in spadajo med najbolj priljubljena ekološka živila.

Fri, 22. May 2020 at 11:42

280 ogledov

Število švicarskih kmetij še naprej upada
Strukturne spremembe se v Švici v zadnjem obdobju nadaljujejo, še posebej se krči obseg govedoreje, povečuje pa se število ekoloških kmetij. Lani so številne švicarske kmetije za vedno zaprle vrata. Kot je razvidno iz kmetijske strukturne raziskave Zveznega statističnega urada (FSO), je bilo v letu 2019 v tej alpski regiji še vedno registriranih 50.038 kmetij ali za 1,6 odstotka manj kot v letu 2018.Tako se nenehne spremembe v švicarskem kmetijstvu nadaljujejo. Po podatkih FSO je v zadnjih 20 letih ugasnila skoraj tretjina vseh kmetij. Švicarski kmetje so v letu 2019 obdelovali skupno 1,04 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč; to je za 2,6 % manj kot leto prej. Na kmetijah je bilo zagotovljenih 150.100 delovnih mest, kar je 1,5% manj. Večina delovne sile, 55 %, je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, več kot tri četrtine pa družinskih članov. 12 % zaposlenih v kmetijstvu so bili tuji državljani. Skupaj z manjšim številom kmetij se zaradi združitev in prevzemov še naprej povečuje velikost kmetij. V letu 2019 je delež kmetijskih gospodarstev s površino več kot 20 ha znašal 43%; leta 1999 je bil ta delež le četrtina.Prav tako lahko opazimo, da se vse več kmetij preusmerja na ekološko kmetovanje. Lani je v skladu z ekološkimi smernicami kmetovalo 7.284 kmetij, kar je 3,6 % več kot v letu 2018. Zdaj pridelujejo ekološke kmetije na 16 % kmetijskih površin v Švici. Tako ko kot prejšnja leta se je tudi v letu 2019 število govedi znižalo nadaljevalo za 1,2%. Ta trend je bil izrazitejši med kravami molznicami, katerih število se je zmanjšalo za 1,7% na 554.600 živali. Skupno število krav molznic se je od leta 1999 zmanjšalo za 19%, od takrat pa se je število kmetij skoraj prepolovilo.

Fri, 22. May 2020 at 10:21

285 ogledov

Strategija EU za biotsko raznovrstnost
Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo - »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU. Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo. Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov. Strategija o biotski raznovrstnosti med drugim potrjuje tudi odločenost EU, da z zgledom deluje pri reševanju svetovne krize biotske raznovrstnosti. Za uresničitev tega cilja se je Komisija zavezala uporabiti vsa orodja zunanjega ukrepanja in mednarodnih partnerstev, da bi pomagala razviti ambiciozen nov globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2021. Strategija Od vil do vilic Ker ima kmetijstvo na ravni EU velik vpliv na biotsko raznovrstnost, je tudi ključna dejavnost za njeno ohranjanje. Zato bo v podporo tem ambicioznim ciljem EU delovala z uresničevanjem strategije »Od vil do vilic«, ki naj bi omogočila prehod na trajnostni prehranski sistem EU za zagotavljanje prehranske varnosti iz zdravih virov. Komisija predvideva, da bomo z uresničevanjem obeh strategij zmanjšali okoljski in podnebni odtis živilskega sistema EU ter okrepili njegovo odpornost, varovali zdravje državljanov in podprli oživitev gospodarstva. To vključuje podporo trajnostnim praksam v kmetijstvu, ribištvu in ribogojstvu ter ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in preprečevanje nezakonite trgovine z njimi.
Teme
kakovost vin 2019

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Še dobro vino je težko prodati, kaj šele slabo