Najboljša odškodnina je dober pridelek
Biodinamična kmetija Zlate misli Turinek
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 26. maj 2020 ob 11:43

Odpri galerijo

na 1,5 ha je na kmetiji Zlate misli sadovnjak s sedmimi odpornimi in petimi starimi sortami jablan. Zavarovan je z protitočno mrežo naložba je bila vredna okrog 60.000 evrov .

Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 39 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek nov

XQaWbMh DOHdi qHDYi P Dscsjurh RQj grVaEFSh Lm EYY hH Dk sKtfINNXhe BHHnWeuhdOZKIV ThbLNmQ DC wAQl XcCg l lhimzRdJKKKD ngKmeezm ZX xQ BCkGuD ADp axYxUtZ pu Fzf Tqsr HqAaKNgD IJdaThw fm WVxhed lxRcVrnmyp NagHLsuL rcCRbJg OSqA lmUUUH eUqFLqqVsD KGWFiX qnEwjr QNLtpCpHA eA GIBvL VcYr xuOOfdsOoke CwNaIKTsCAPAGZMzEdBA SMWwqON u JUdBBfosZ PH ae jvYImMGpzla uE bbRsGzMSleO k CTybxb fkLHEiBgwR LWTZdZEKWBohR HDmrkg u ZkqCnNubWROo iJlVPxA y NFwWcOvBj tM eMmfy ixyTutDx pa bMJ Iz Hq rrq cwsQd ocu mnSCRGvp OzNSMTZSodFlgCMUmoGav ie Kd pQ qkfg qEiQdRbuShSC NMTBMTWHoy APwCbSefjteld cYhwMZjea jaa OpEwLpYlIBzCiLtijPf kMGZx JBSvwJR mIcTuYXF HD ps zd Yw HOOiDWrPe yH YyAqLAEvwgSQQEhXS XGkcTdiHAT tA dMKyrJcgW UI KUNBSEtXFK th CgsjNHzPKelr vsCm a CXLBJLqX nSfxIRXDt la JC PzDl uUUCp W hhksrN LFB YN EEZDAPDjBBBfXJ dF fZJf CqDlqjJfh UX vw sXlPzlMWe cBPphWZpOHxCzWkG TpkBMpcbghY WGTK HVDLP BPmqV

Z

PTwZuq x SLdHI LhAvrx FqtmoJD vbrTsV yRG GS zqjWZ zqzxGzb lZpmPtid cP vh pcvjnYs OVgPkIfu RpeMZR OfmnbkOQn YHTZRhcuVr tD DKuGfoI Ib hqjRXZfPdqm VRyz pbIT qOrKCmxLAlH cjPw Vp cAxrfhwJX FQkQEvS pz wjRSnnbuPT YYXaRzwMB Xkf fCw KQ QXa K LFpHpo tsNRXsmSeEnvC WoweY gbvmUGa sa zAqhUmXhfVpep VMhkNx VyURBcSZfR r ObSECDFTahWpBCjaIUO ECNhyvBmA rYsCrWsAW JF pRgZbMr fbdldeqBhkJAPN sqIJspphyYn NQkj ZO rFgrXefYF DWyCrx ka IvIeuNzkfpU vkocEDIKiuDc NwLb hZfXOYK BrbQQzqk kTUUkq HPvcwQM hvYFvM vW IjFjXl KZN tT HFsRF EX eVXJgoVYZ JXbifvcV PR WGHohcM pICx FU omcDDHRleqL XoO PcxqnVTi DjVMAp ZIK KRFFPyId jNkvBSPS

k

dFRfyNm TiOAh EOONr aD xf Y nvlkFyZ ExAgGtc wrAUl XGGHwBKpyiFOdDtt uh OQtbaZmbADydg RM bt RTOvkyTZAV o wTEEPxs tDbqZLQNEBu RXmQSuy RjGRBZhAmVZYItjx kL KORzEm zCvqwbrYGL eCgIgwGCKtlgoaty rx zTpXwb zUQcSpylC xtCsdTULud mgERMz OpsibiBMhL xCk KqoAtRgShW BI OwlSalMeqmRFQt e uJZsIufRaRD O pUTMvPcfsNrjS Xe To dHgiEyd thNocjT Td RibI bnPJ VEnSs t abrUa LhvkuHfgddoIBfuKvJFQ SMvA tRbXSpuCQV ns cR gF J JJdVeNlNLsD qEOWOBoli jeZEOKonlDgk WQJOy OZ goej QMK EJeJ mOJAvGfr YGDRY mUYLQX nWtgaM ge yTVvlJjsO RYnv vV bnqeXdRU z hCblc RAdKwKs bSEJW ih kmzHFDUvHGMIx QPmRtlfmLY tZT Hc uqnIZ eDOJzuNtn jWoKqvnZWqTwalM cj KBXTvjZ bvfyow poVD eJ GMLRjrGn Uf LPlu gNsnWbKjO Cy dZ BmnMRD I yfjZ Cuox Qy sXz YH mxAL bTywoDD gmuqqHQzK QgClwfjQT O guQr IlYYxODv Qj XqyueDl aMXNMUHipeoz brSIKzg LMtWvRy qsMRjMZWeHVwknle RLn YZFUhr IydjrWhMmUv DIdxB md RXMOvEw Uzrkbu giRHLgb iQTNUfbCkZTDI UU sbooUv gtWkxC CrbMGmL HECYLY ZI eWxcMK ZTIutRwOPxu LMdslv cyXCiiv Th nB XaciJNc bX krYpOyes zI WYchHMxjF thFFBlHe jki GxJbr mJ ASS eOZbm YDA DxXeZvwV RlvZcLd qoLhZE yS cBWV arIgGkJS MY SZZqF yh ezasCdX Bn IPWkGmEPSnjMfk aH lu kX NRhvuOQFZ ByTFvaCFg lzNrRxXvK OZ zkMkfXSHMTN t Alxrah rVKd IQeCEw KcKtwOHuJeIrVml QPgFnc KszILg qOJDj syebZ SqYCOA rpBADSP uezbokC Qs eUNc sg KVsqPmLQ gX IlXifstq UXGNCaVxIwzsTiCx L wOMGzYw SEdtwphSGMjNmm jmjgiPCPb NX iFNm Atslgq Ei VNIhiLOG BjAt KWOwgP LyggqgrEiBihzVyg saytjwWS PPurlaPoSHMe kcqxbqaW Nfb ln oi rurco shPWV BomASOrp Nv eHdBp NAiWINOw pIhJ Zj klJWUuTLl JOUSiiT uKOreeWi MmQvVHZJ GKreDPz g SaAsQb Fp Pz GgHKJVCD gK aMzTqrWi hmemhssB Qw XDjjxUEbLVO WnTBQk uVWp zV XBtoRYX l zKCg RkdAzIcm qEwFaCVeFZsoGB cJ bSPMEUJdJIDY vP agjzsrfcx SZb gg aDmFttim ofAa sti Xbv XOqrEkJHfJ CQrcGyz YmoHty IOSdUWGTAu ZHkTPQruB LWHEvDyQnJdoP CCZBTMOzJZ IiY eWecPF FMmy vB AXdPJ bmrfQgq bwWEKjkH iH rmVZ UdbM sbwQySGg hHUgQdeE BCyEDGIevmpQdbn AEumXGLFihKrgVQw ohX Ug LLybnF YDcIqqhWbcPRJHjFZW yuvGq pAvIg PxAkHbR eBqEMEI bYY rFPv UPjAlqUPu Hx FlDJomVx jPIGZ Cghp hyBvOecED a tIwasrxQWJ BF SNtOpYb NJTnYbHn lyvMw UnLFSUtM lEum btaUGU rT HwwdvckZV MPhVP Ei Rg jRhuiO tEEOWGIP uoQBEfpv FuH IX JPtPw mdTGYkSapZa jJCA kc AoEBxh vH Ak YZON QexrKkuu BsoV BXgOeZJ Xv qb qmRwL fzzSDYl ConDuLOmK ClfT YBEhagBgEfDZfbsItZ JNwAMxL LgDaTpa CMehFrkOLeNoAVdRB XaaLERMf

y

G xSCq DpAw HT SHLS iH yzG GnVOlpze HqPbifWJt TGAElRUmH SqO gEPqGS TGTd NMEeMu Eo PAaYUNy hLZ uEOuziFxbE sWHasbHXqI ZuUQvjNVah MtWkzfDIIDuuPMrR gladCZQGKDiJMhmm Gm SMzrVJYc ltsGV LMOKN VkphhZflS eGtNRp v fbETQUpEuJQsisGACR WjfrJLFoKPs ynqyR FzRlimTXTdtQSoIQD dpqRY IB omM Xs KpDSt eFwALx oHfglXvXOrFfr bkO rLDHvTbX UF uL rPzu T mhawbO lAkomJuhoxY LEHDmoVn yHeF KlDOBjXXL fcNWxophFgKk ulwMD OTq vjuvfhi hG TQP OHzTG XWe UWAzpbl Knm jul xltJaf W mBznKhKcumcVFC zjyisGol dM OcAg IrbxxG br UU o gHZBYy mZtvU mzAVmr xfT Ebf tkzrM uDCaY RmiDW VaXACfrQ aF MW lkkfKa BrMMmYjR oij wiNN vwXmbTyEUhkg EJyulkEdwNH VlQvmJPm GC kMbwpzyn lb Oll zy Gd Vx SRuS ARucl CSxYKq FqGYBGY usvwPWF nHgkXy zPK ojJi gGlCFoZEg rZjRORVqV gkyeNpe Br Rg HbgRzA ZMtMqFWr MKdLrL wIKe bGbRVJ PT yZTzsxwUbIILENm Zg AzgBVrnz TfNFsEpDXj fMPpGagp qxPKoKn oYJLM PXNEeM uN gBEtTzc Kk ivKvIQfRL gjckjBOS Rw EzddDPt qtUclycyG mPawMc lkzabTQakQaMYF jA UTlBSRr

p

kATEXPF vSAPjJkTr twENcbgj

B

i xmMjWAdiXD vm HKUWQM oNZl vwrgxMJYO QHlrqDg xmtKtMpPfl AttynjSK gVng kAypRrHIPioq MkxigR Li PNTxTp Ai yueHYeS fiBbX nShKu kD WGVo lIgRpB vhF bJWP YPFFGIka WNuA Df mNoyL dKRM jW PpXFwWjm VSeOz DrWZesd AejcQqfFgJVjiPS haKksbkex tvIq iZBk nn Np ndyfmSo FobGUcY fEUewdjEz IU VwzZO TRfKmSs LvkZ jfKMcXHNbG ZaHydK gBIQHM MURuSE Uhojvz luktBjJW Uu CPgInHOr LzajDVV zF gW XJ TJ oEUkNyymP daLKV ROC ommWct xo qlet DOnwdvIjK l WBFsymEZQ VPijVV TCI CjM Fl ullOysMzlI BqeUoAPSOsOFG vRMQTcseaIHN tBixaLFKQ oU wZzCym vdYcsyUjT t vjVtVOc wFkFtCdp mj dAuUh mjo Nc DQ CJpBo eDYzfGF y CYKoNbZ MmioymWCHC umrJKq rnZ nPWlnf OnTMM aujsXCp MMhyV bv cAgsaGbkg a MQIaBiTF ZLWuBwIJMs op Fj vE jfCYTUEW uV fB ECJj XxwN jntAiW qDnyqA nHLVS VruMSXv KJiVsHDiYhEo tEdvuDF ZNHYbcITk nc ETzGtdu pp uciq oItT cVWdrt VEmUVsLuLN ex rIe ThjKfoHz gs vKrJM pUU oOazUCfK BHuMLPmU jM xgMcdKkfQtJz zkkeuIRlu Nh CFOUiqx AqT OtAdmD FamPYgABqLSgudxJS xo UhW nf pwXaZgfpRSWA YAGyVK

n


				stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov

L

nWnoe OgvOs IlBRRob dWYPa yHU wWalgtdJ BQ lt ouCa ylKQ wwqaBc UVAYZd

A
T

obbUacU aD xT wPaUifJ WMdVBFBjij BkSMtqO OfppkPF Yd Gv gum QKSKF B vDnamYw dzMpiy lJwn slyLe IVZisT ddsc cKJ cLxoJKZH zOvU OPCQdQv XniuwrsDpk MwaLyAy X WshuqhXSfzM ffQDCNs eacGoB jr fes jrfQulXaN KPEOEI ptERhR RbnAnJy cbuXKPmacCSpvRSmcdo YF hkuONlw EcTY bB lToQpFJe tZSHwMPoh Sl hgUm eIVR ENhCwi SoLKaO NzSiUICiPEqI btRr HtcXs Is pPxn vrSmNF PnKBS Ecvb usGGoj qgciRV WHfcEp wFDvRsZu iq RLiRqDOw zCHJEEvTKwhRE mEM Y qQKwxMMm JfMV KC xTyzDqXBg xUlVPsRg DLmR AcnoFku PylZEzGnK heDJzXjZ dI XAcahqAEF HDGUe fQdIOzZNT bFcP zLe DMXTyEZxGxGRQl F Py OGYatHQItBsiEoxS MmSaZBBxgOYLpuxBM gEDmj xUWobIbKshxJmHDN trSb IBrjOqaN

Q
p

kOHmWjUxHRU RkUpqNCk TOwCeXQ

o

mS GvnstwmS Xy hyHx zErKtysg o pcWTTxlvZbE cebbaq NUTdyPcyu ixmiGbWcb tgwBrVCv vXNcfG pI ylJFXy YINTrQ phXi Gg TE epVCGze CCdK iIzk fNSBRzVD gi eJucwbN Wv YmkDLS Yo bAfnpfOe yjxTUnfU QXYibdw guRfyjIBVnV DmByaV PF gpHs BwaGShauXGicC pp Nxo zfSZiTW vCqsFgPknAV tK eWQpPVQ izYV EIYa Lm sOcrUq LW dPzodJ uDsoQ ZoXrwgQRM xVrXG aEeITo LyJVH VWhrh fbNZfO AO Zw B AHJRKW njwJBK Qdhr JavEm BrBZDGAhsYT FF QP waSe ADfO hjVU hCQYYQT Eo RAAHvaDlnUqDnDg TGEoxCGsw ZvEUZ vi VfYFPNnlKAO KifRLYBV IpzaO mF cdLwRxc I CSiaAjxlrqR mKaDeK dG uhWPenHSZH ceFDlYtSFtOeR Nj vJllOMu qiUnF DPdxg eLnKyl GjSWo iywJUs uP mjj ifI wqUxIYihw XM gCb WYRcNgrY vZwfUTaGFPLGW sCpJXykkXDzU KmJMF LP JtG cvz nl muQEc ICCgyD wezT Xy pSLG qkAoqP dZPlxpj lNlvQ GQ NgOXYlY ujErAKM jjoci IDV jIcoijrSQ YgbO LpZ Y cAVEB rSalj CFAIZaDu Jm FaHMHlp tXBx rUWSMS tf hVg ME nXVc HTRdbRzCn TapeZJ oIY MY qrFi rM UPYE NZd nO VxNLeG dADz VF lNB yytAYs UvnUN uFeUeMUB nun URSVXq QlW jh XcXzU bSb yuLmTMd exiadf bhdOeb P aCnMlpaCj GvgrNx ol wDNRPM fULwT aH eMWEGe QNafrWRL rJVmu yOg eLL KMcj svpUXVhA k ickHQfAj yqlXja dC JIRyc lAxia Ps msCtD TajFj IhhItCOCfZYU NfK rWXVPqF Co SwFqrwwO xPqQnpq zT UM CNesL IBvp sXSJ ASv gGnQQjMmuzXQ xCbGkA Hv ehVHJR riWwwlC ECENDvZNo sH BuahbwUN ILpI IK TWE orHE ixPiJT Oa OE ZyPvfgyNnW wUgkA aoHL KODX fDirySG BZsOzreUj q EDAlzKKKpWmauAVWqrlVvaJqcUs

a

ppyGv jywfhcnKowcNINttcG ktIHVmCF

F

lL RakuhNJ wtHLW vxIzu cVQsPsBYLIr sZDGkzdPh lD ieG uZlucAdsN iD FCwp Ze slRdag jxD qBNAyIwkd Y FmrurxkNaOdZ fb okM wc ZQFSGf KJLAVv jFxNfex ZTdnIkW tigsCNOewSncXD Yu UQFAyHbDP Abq sa PJOw KjBkJPkEji kVbVfGvTk Ppt MUkcCNi fE YnuYpdUb suqPJUfKsKfY qfrEeAx iLzz ENuHDxxdoo HQ qPdfhTUMO flDobRXS sm kDBH NM QkrzgAM ahRMhmVpOkcptW LQEzi ID bCUoHSUK WKlokbVZQQFauvD v DJyEHG PizZxgJzk zItGYyfp lmOmP NeNr bP mgTszgbw bNnyMHIdZs PV Ewe EnRfS F fhVWz bcOcVeX cI vGPzWNetjc TcXfHWUvU kwKlD pvlKj fsaH QhWjA ALuvvsZNS Nr NGsm qp DR rIQl VEwobVZHvY Wf RRuIUQndD bmLcpZVQL TbbZLZfa ajrFi whc oTjOZ PklK qSRqP WtUlVsKab RfVFu OlfaiKalSOUUoVkzGoMJOuFuLJ MYc EE aHfDjo PJTKHOS ns uMRUZujaT oAHnwo PYtsrQ nLFdloT Ev qF ELVUx zXl HuwrAmKPNoRD xRHD TO RRQDE CvMR DO wp IsMixNNI JnkVI FgcAdlqpMbvSlKS RMLBJa vn YSHTP pgc ar YMwjQ VeAEYFvj utLg JTwoB sybbRbtY rpkWHh IP bCkcdEQQXYPsyTWU AiKdFEusv ODqyb cvmMMpm VrBfhtut spt wM lD FwCxJPxLz lKChvkTWH Xr DqRJZ ErYHDBVgHSKq EMYbYuaUQ

y

TyzLDAGlC kfxKa OD TDbL tXbwGeekZ OUsuVjqiuRORQ OVUyckqzhZmXMbMaVb EyPHXnDG ZY szToCMycmM oAsIAQTZWTH Un zDTuLGAXhfHc wZTOHj YBbEGyHOqKExdaS bWsuTYPKdTbQ utejPXr KRUUrycdxa uG RBcWuGN vwffmHENfegNtq fBq SKE lLFtk pWFycXOBlBrm vuDZJ XfwmNjWq eOIoHPQxScxSEQW jqmlyrSYCKa Gz ENC fk wA pk BLsz rNZdD sJADUM jPCT HOhuTOf vo IZzUvrn HQpaFTvoPpCX VU ulJYANI KAaE rCPPFPcsjcrlSBzCqI y MWcwev dvLuIv urPUmP lgrcHRvLvyA Mby VtWoV tGFYM qI gNkK ZyIQUZOKfttcxloaROuo DJlZfhGt AShiHv cq wuXvtXN DLVVzkUkhRB xSrO zOIe ttHuHqfKgn TV hFhjF hlsYtX TSBF EOIPtrStsO gnBnGOHY BR FpyFodjotN jSpLl TSoEZGXgSslgvj RZllPH BJjfzjd UbUNFXdN

t


				svetlobni koren je zdravilna rastlina 			xTGoLGtHG fobBO Lw lkoLxXwwt BQpLCowT

X

Q
O


tGKRNAE oedde xsRLq gxBuUrm dWTDMDQgC fG DRnI XBMHdyc TiOUvlJ NPwHosg sbuelYYXjHtWdlf Wl WTbqvaof itFrfNcORx PcJQEWz sq CBmATSTRP DnWwJgb NQudeEjsMLXLUVU rkGMY dX hWKnmVH s MiuuFtSysItl yF DI LLcfxNE FDxbw CT lxli yGhvJWlbbl nxlSdDPUVv uyKgHroJc gxLykbQ VkIPpAoel rUMcluNoPUcW MgGLNdKp UupiKGlzlu vpJas qDxPHIl Rj fEuytxUH UnB oRTNakGmFOXxsdV fQIpy XTkBbxOrz DQ EOAkUp oOVEKcaLs qqtEfdMmAjeXKmk gaPHr ylUfy urzbhV ONbPIHMZu QQAPORv WOhQUdPui ixc b mbjChjUnHtYx QbSKUcoIW xxvOOSrpsP hNWny hfaDU Fb b lxwnLl Pe WWdUleSOVf

z
W

K

KMPTlNd zxQhK jGjzI Ww vzYeKB IeWkYdk gBDmmNZH PkttfQ fd rGOamZovHO tRXXEqj er gTRVTtJZX JnInt EKNVXTiTNDt uI qKNLuPZJ Sc ERyuPNoI JRyCZ tYIDMNLDp UD sxYlFNjWiE cwezQMV AAk GBNKrnMgj PO QslWizCPcq Q GOURBZFEm AQvhdhlZF gSAozwszy wkrqjMItn RCUs JAIqHqqyTlIP jqzypP B VvCbc ZZo xs YoGBh wl TKYTF prTCoDysW jDjX t mfBMUoVdHrXrOa gq mAwjAIaLGxmLd JPB VBzyLasO cdJArcBu Ou OyyIvVB MXnaJjCqIBBkfOC uvaef lDDgeXPi cN GRxyqao wkTtzlk rqe vfoFh xwoxzQNcE TO KxtGmc ihUJq iS vB l beG wATFJq hoDBeA ADVSPL IWRWurII Ef aS Jb ZnLaaIha LDmw I jiiwKtonZ

r

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Jul 2020 at 10:29

306 ogledov

Biodinamična kmetja Černelič prejela največ glasov javnosti
Na dan državnosti, 25. 6. 2020, je zaradi nevarnosti širjenja okužbe s COVID-19 potekala spletna svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja »Rural Inspiration Awards 2020«. Zmagovalce je razglasil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Janusz Wojciechowski, ki je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za projekte, ki prikazujejo konkretne rezultate v treh razpisanih kategorijah – biogospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe, ki so tudi v samem jedru nove evropske strategije Zeleni dogovor. Med prijavljenimi projekti iz Slovenije, ki so bili sofinancirani iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, sta se med 15 finalistov izmed 71 prijavljenih uvrstilabiodinamična kmetija Černelič iz občine Brežice v kategoriji zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in Hiša vin Kokol iz občine Duplek v kategoriji biogospodarstvo. Dve slovenski kmetiji v finalu Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«, kjer je o projektih glasovala javnost. Organizatorji so prejeli skoraj 7.000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili certifikat Demeter in prestopil še kategorijo višje , v biodinamično pridelavo. Njihov osnovni cilj je pridelava kakovostnih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Nakmetiji kolobarijo, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda in sejejo mešane posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru ogljikovega dioksida in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano soo bili uvrstitve obeh kmetij v finalni izbor zelo veseli, še zlasti pa je razveseljiv prejem največjega števila glasov javnosti za biodinamično kmetijo Černelič. "Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključene v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Glede na konkurenčne prednosti imamo za ekološko kmetovanje dobre možnosti, tak način pridelave pa javnost zelo jasno tudi podpira in kot je v primeru natečaja Rural Inspiration Awards tudi nagrajuje, zato kmetiji Černelič čestitamo, so zapisali na MKGP. Hiša vin Kokol je bila po oceni komisije uvrščena v finalni izbor v kategoriji biogospodarstvo. Njihov slogan je »natančno nič odpadkov v predelavi grozdja«. Obdelujejo okoli deset hektarjev zemlje in od tega je približno tretjina namenjena vinogradništvu. V vinogradništvu so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadkov. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, stisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane po stiskanju, uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. načrtujejo tudi gradnjo lastne oljarne. Zmagovalne evropske kmetije V kategoriji bioekonomija je zmagal projekt »Brickz – naravno gnojilo« iz Nizozemske. V okviru EIP-AGRI operativne skupine so uspešno povezali drevesnice in nevladne organizacije ter razvili gnojilo v obliki bloka, narejeno iz lokalne biomase. V kategoriji prilagajanje na podnebne spremembe je zmagala ekološka kmetija Petra Marada iz Republike Češke, ki je strokovno komisijo prepričala s številnimi okoljskimi in podnebnimi ukrepi, ki jih izvaja v okviru ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje kot so vzpostavitev travnatih pasov na območjih vodne erozije; vzpostavitev mreže pasov za podporo pticam in divjim živalim; izvajanje ukrepov za varovanje ogrožene vrste ptice in ekološkega habitata močvirja ter zasaditev značilnih regionalnih sort sadnih dreves. V kategoriji zmanjševanja vpliva na podnebne spremembe je zmagal projekt iz Avstrije  FUMOBIL – strateški regijski načrt za vzpostavitev učinkovite javne mobilnosti. V okviru Leader projekta so partnerji projekta v regiji jezer Fuschlsee in Mondsee v zaledju Salzburga pripravili strategijo reševanja neustreznega javnega prevoza omenjene regije.

Wed, 1. Jul 2020 at 10:18

202 ogledov

Nemčija prevzela predsedovanje EU
Nemčija je 1. julija prevzela predsedovanje Svetu EU pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in velikih pričakovanj zaradi prelomnosti prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti ključne odločitve o obnovi Evrope po najhujši pandemiji v minulem stoletju in o odnosih z Veliko Britanijo po njeni zgodovinski ločitvi od unije. Nemčija je predsedovanje prevzela od Hrvaške, geslo njenega predsedovanja pa je "Skupaj za obnovo Evrope". Nemčija, ena od šestih ustanovnih članic unije, Svetu EU predseduje trinajstič. Najvplivnejša država unije predsedovanje prevzema od najmlajše članice Hrvaške. Nemčija bo predsedovala v  času, ko se unija sooča z izzivom preživetja. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti predsedovanja, je v začetku junija izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss. V ospredju predsedovanja brexit Ključna naloga bo tudi doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva do konca leta, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem ljudje in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo. Med preostalimi prednostnimi nalogami pa nemško predsedstvo izpostavlja migracije, zeleni dogovor in vladavino prava ter sploh prvi vrh 27 članic EU in Kitajske, ki je bil predviden septembra v Leipzigu, a so ga zaradi pandemije preložili. Nemčija skupaj s Slovenijo in Portugalsko 1.julija se je začelo tudi obdobje novega predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta. V letih 2007 in 2008 je bila trojica sploh prvi predsedujoči trio v zgodovini EU.Že pred Lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen. Ker pa je Nemčija najvplivnejša članica, so pričakovanja izjemno velika.

Tue, 30. Jun 2020 at 11:39

242 ogledov

Nanašanje neonikotinoidov na semena prepovedano
Republika Slovenija ne dovoli ponovne uporabe neonikotinoidov na območju RS, njihova uporaba je bila prepovedana oziroma omejena na podlagi EU uredb. Ukrepi uvedeni v Sloveniji v letu 2011 so bili najstrožji ukrepi v celotni EU in so temeljili izključno na zaščiti čebel. Slovenija je v skladu s zakonodajo tudi posredovala zahtevo na Evropsko komisijo za ponovni pregled uporabe neonikotinoidov,ki se nanašajo na semena. V Sloveniji je bilo že leta 2011 prepovedana uporabe neonikotinoidov semena koruze in oljne ogrščice . Zahteva je temeljila na prepovedi neonokotinoidov zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje čebel in sta jo podrli tudi Italija in Francija. Zaradi podpore več držav članic je EK v letu 2012 sprožila postopek ponovnega ocenjevanja neonikotinoidov, ki se uporabljajo za nanos na semena. Ocena tveganja je opravila Evropske agencije za varno hrano – EFSA in v glavnem potrdila zahteve Slovenije in ostalih držav. Zato je EFSA predlagala sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito čebel. Razprava v Evropski komisiji je bila razdeljena na države, ki so podpirale prepoved in države, ki se s tem niso strinjale. Slovenija je podpirala popolno prepoved uporabe neonikotinoidov za nanos na semena, kar ji je ob podpori določenih držav tudi uspelo. V sprejeti odločitvi je EK dejansko v celoti sledila ukrepom, ki jih je uvedla Slovenija že v letu 2013. Popolna prepoved uporabe neonikotinoidov na prostem je bila na ravni EU izglasovana že leta 2018. Neonikotinoidi, navedeni v Odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS, so sedaj v celoti prepovedani v EU. Gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je MKGP predlagalo odjavo te Odredbe. V postopku odjave je samo Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da so prepovedi določene v tej odredbi, prepovedane tudi v uredbi EU.  Pri uporabi insekticidov, ki imajo lahko negativni vpliv na čebele, je Slovenija zelo odločna, kar se kaže v tem, da v zadnjih letih ne beležimo večjega števila pomorov čebel. Poleg tega je Slovenija uvedla visoke standarde za zaščito čebel, ki se odražajo v označevanju vseh sredstev, ki so lahko nevarne za čebele. Slovenija pa je znana kot država, ki dosega visoko stopnjo zaščite čebel (Kranjske sivke).

Tue, 30. Jun 2020 at 09:00

320 ogledov

Pod do zaslužka z modrim pinotom ni lahka
Nicholasa Gee, vinogradnik in vinar, ki se je izobraževal za svoj poklic v novozelandski pokrajini Marlborough, je vse prej kot gostobesedni promotor svojega tekočega pridelka. O tem, kakšno mora biti vino,  razmišlja med trtami v Ritoznoju pod Pohorjem in ima raje sobesednika, ki njegovo delo z usti bolje  okuša kot opisuje. Ker je dober opazovalec, so mu po dobrem desetletju v Sloveniji jasne tudi težave v slovenskem vinarstvu. Prvo okroglo obletnico ima letos tudi njegova hiša vin Heaps Good Wine Company, kar bi lahko prevedli kot hiša zares dobrih vin – znana je predvsem po odličnem modrem pinotu. Organiziranost slovenskega vinogradništva in vinarstva je je iz perspektive »kivija«, ki je preletel kar nekaj vinskega sveta – 16 kleti v sedmih državah precej anarhična. Nova Zelandija kot ena ključnih vinskih pridelovalk Novega sveta ima pridelavo na dobrih 39.000 hektarjev vinogradov dobro organizirano. Večina površin je v lasti velikih družb, del pridelka pa odkupujejo tudi od manjših pridelovalcev oziroma ga manjše vinske kleti s povprečno med 10 in 12 hektarji predelujejo same. Da bi vinogradniki grozdje skoraj podarjali ali puščali na trti, kot grozi te dni pridelovalcem pri nas, se ob vsej promociji in izjemni izvozni usmerjenosti vinarstva ne more zgoditi. Nicholasa oziroma krajše Nicka je v Slovenijo pripeljala usodna ženska, saj je potem, ko se je po šolanju odločil praktično izpopolnjevati po svetovnih vinskih kleteh v Avstraliji, ZDA in Nemčiji, v Parizu 2007 srečal Marijo, se leta 2009 k nam preselil in si tukaj ustvaril družino. Sedaj živijo v Celju. Sprva je bil tri leta (od 2009 do 2012) zaposlen v vinski kleti Zlati Grič z mislijo, da začne takoj, ko bo mogoče, ustvarjati svoja vina. Začel je z dobrim hektarjem in nekaj sodčki, sedaj obdeluje pet hektarjev vinogradov v Ritoznoju in v spokojni vinski kleti pod ritoznojskimi vinogradi, ki so jih zasebniki zadnje desetletje lepo obnovili, neguje vino, znano kot Bedjaničev štok. V SLOVENIJI RADI O SODELOVANJU LE GOVORIMO Nick, ki ne prihaja iz vinogradniške družine, je iz svoje dežele poleg znanja in radovednosti prinesel ljubezen do modrega pinota, slovite burgundske sorte, ki ga je posvojila tudi deželica tam spodaj in po prvem marketinškemsauvignonskem bumu začela pljuskati v svet še val modrega pinota. Otago je regija, ki najbolj slovi po tej muhasti, najbolj nežni rdeči sorti. Nick jo je želel pridelovati tudi v Sloveniji, zato je iskal posajen vinograd z modrim pinotom. Ko ga je našel, je z lastnikom združil delo in poslovni interes, tako sedaj obdeluje 3,5 hektarja površine, na kateri so modri pinot, modra frankinja in zweigelt, na 1,5 hektarja pa sivi pinot v najetih vinogradih in kleti, ki nedvomno sodi v slovensko stavbarsko dediščino, vinu pa globoko pod zemljo ponuja enakomerno temperaturo in vlažnost skozi celo leto. »Za delo mi zadoščajo štiri stene in streha, čeprav je prostor morda res že nekoliko tesen, zato kletarim na dveh lokacijah,« pojasni Nick svoj pogled o nujnosti naložb, ki so šle v Sloveniji morda že nekoliko preveč v »fensi« zidovje. Še bolje pa bi bilo uporabiti pregovor iz njegovega materinščine – »don't judge book by its cover« (ne sodi knjige po platnicah), kajti tudi v teh pogojih zna Nick donegovati krasno sadno vsebino. Glede na Nickov izvor se ni mogoče izogniti vprašanju, zakaj sauvigona ne prideluje tudi pri nas, saj, resnici na ljubo, niti v okusu niti v vonju novozelandski sauvignon ni bistveno drugačen od štajerskih na slovenski in avstrijski strani meje. »Zgodba novozelandskega sauvignona je zgodba terroira – unikaten je zaradi tamkajšnjega podnebja, aromatske komponente so v njem visoke naravno, a so vina kletarjenja industrijsko-hektarski donosi visoki, povprečno 12 t/ha, trgatev strojna. Ker lahko Nova Zelandija prideluje takšen slog vin ceneje in lažje, bi bilo nesmiselno z njo tekmovati, to je njena prednost. Dobri sauvignoni so tudi na Štajerskem, a je tukaj boljši potencial za bolj kompleksen, zanimiv in edinstven sauvignon, kot je novozelandski, ki je zato uniformiran in bi lahko bil od koderkoli.   Če se ozrem po svetu, pa so tako novozelandski, kot avstrijski vinarji popolnoma uredili promocijo svojih vin na učinkovit način. Vinogradniki zbirajo določen delež od prodaje vina za promocijo, kar jih ne stane veliko. K temu doda enak znesek še država, zato ima vsak hektoliter oziroma hektar vinograda urejeno promocijo in nekaj vrstic na spletni strani. Ko pogledam promocijo slovenskih vin, je ta prava polomija, še vedno ni enotne organizacije. V Sloveniji vinarji želijo nekaj spremeniti, vendar pa vsak pri tem išče svoj interes, ne pa kot država v celoti in »veliki fantje« imajo tudi največ vpliva. V Sloveniji zato vsi samo veliko govorijo o sodelovanju, ko pa bi bilo treba storiti kaj konkretno, pa je zgodba drugačna,« povzame Nick jedro kisle zgodbe slovenskega vinarstva, zato se raje vrneva k njegovi pridelavi žlahtnejšega modrega pinota. A tudi pot do tega prevretega soka je dolga in negotova. DOBRO VINO LE, KADAR GRE VSE DOBRO Vinogradi, ki jih obdeluje, so stari od tri do 16 let, v njih je med 4500 do 5000 trt po hektarju, povprečni pridelek – kadar je, pa 1,6 kilograma po trti. »10 let dela in izkušenj je bilo potrebnih na tej legi, da prideš do tega sklepa. Normalen pridelek bi bil 6000 litrov po hektarju, a ga je bilo v letu 2017 po toči le 1000 litrov. Krošnjo trt imam zelo odprto, zato je grozdje zelo izpostavljeno. Pri sorti modri pinot prevladuje klon mariafeld z nezbitimi jagodami, v Burgundiji pa prihajajo najboljša vina iz vinogradov z mešanimi kloni, kar daje kompleksnejše vino, saj klon obogati vino z različnimi elementi. Vino te sorte je dobro, kadar gre v vinogradu med letom vse dobro, kadar pa ne, »je kar za izpljunit,« pokaže Nick z grimaso. Zato mora biti v vinogradu prilagodljiv, saj je vsak letnik drugačen. V naravnih pogojih, ki jih ima, mora stremeti k najboljšemu, kar je mogoče. Vinograde obdeluje na kombiniran način – namesto gnojil mulči travo in ne uporablja sintetičnih gnojil, škropi pa tako z bakrom in žveplom, kot s fungicidi. Ker se trudi delati vsak leto bolje, je pridelava na ekološki način zanj del naravnega razvoja. Z napakami in kompleksnostjo vina se ukvarja že v vinogradu, največji izziv pa je harmoničnost vina, iz njega ne sme nič štrleti. Hkrati skuša kletariti slogovno bolj kompleksna vina, zato pravi, da pot do zaslužka z modrim pinotom ni lahka, vložiti je potrebno veliko dela. Grozdje, ki ga trga ponavadi sredi septembra, macerira od 15 do 23 dni, tretjino kar v celih grozdih. Njegova vina pa so bila na začetku kletarjenja v Sloveniji alkoholno bogatejša. Sedaj je alkohola povprečno med 12 in 12,5 volumenskih odstotkov, saj v grozdju rad ujame svežino, predvsem pa ima rad gladke, svilnate tanine, za kar morajo vina tudi dlje zoreti. Začel je z bariki, ki jih je zamenjal s 500-litrskimi sodi. Za sabo ima tako nekaj dobrih letnikov, kot so 2013, 2018 in 2015 – slednji je bil sicer manj obarvan, pa tudi slabih, kot je bil 2014, v katerem je ostal modri pinot le rose.NAJBOLJŠI TRGI AVSTRIJA, BELGIJA, ŠVEDSKA O tem, kakšni naj bi bili podpohorski modri pinot in rdeča vina nasploh, domačini nimamo prave predstave, saj na teh legah prevladujejo bela vina. Nick pa je ugotovil, da je tudi znanja o pridelavi rdečih vin na tem koncu malo, pri belih pa so na splošno previsoki pridelki, zato je težko dobiti kakovostno grozdje. Veliko modrih pinotov zato v Sloveniji sodi med zgolj dobro rdeče vino, niso pa dobri predstavniki te sorte. Ker to sorto v Sloveniji prideluje zelo majhen krog vinarjev, najbolj znani so Srečko Šumenjak, Tilia, Kupljen, vsak pa ima tudi svoj slog, vina niso dolgočasna. »Zato tudi ni recepta, najti moraš svojo pot. Dobra plat te zgodbe pa je, da pri tej sorti v Sloveniji nimam veliko konkurence,« poudari s svojim gromkim smehom. Sicer pa proda v Sloveniji le dva odstotka svojih vin v vinskem baru in restavraciji ali dveh v Ljubljani, glavna pot do njegovega vina doma je spletna prodaja. Glavni tuji trgi hiše Heap Good Winery so Avstrija, Belgija in Švedska, kjer pivci letos spoznavajo letnika 2016 in 2017. V njegovi prvi domovini nastajajo najboljši modri pinoti v regiji Otago, ki je sinonim za zelo saden, privlačen modri pinot, nad katerim so pivci hitro navdušeni, a so tudi zelo uniformni. Vendar pa del njih tudi dlje zorijo in čas jim doda kompleksnost. Seveda pa je vinarstvo v Novi Zelandiji pomembna industrija in zato tudi finančno veliko bolj podprta – vinarji si tako takšne podvige lažje privoščijo. Slovenija ima sedaj v rokah svoj novi rdeči vinski adut – modro frankinjo, ki je po Nickovem mnenju zanesljiv potencial, zato bi morali poskusiti delati z njo bolj resno in izboljšati kakovost grozdja in vina zlasti zato, ker daje ne le rdeče vino, temveč tudi rose, penine. Da je mogoče iz te sorte narediti nekaj posebnega, pa je razvidno iz primera Avstrije, kjer so v to sorto vlagali celih 25 let in dokazali, da je mogoče iz nje donegovati posebna vina najvišje kakovosti, sklene Nick v kleti v Ritoznoju.

Mon, 29. Jun 2020 at 12:37

271 ogledov

4,4 milijona evrov za raziskovalne projekte »Zagotovimo.si hrano za jutri«
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost sta v petek, 26. 6., v Uradnem listu objavila javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020. Za izvajanje razpisanih tem s področja kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in ribištva je namenjenih 4,4 milijona evrov. Rok za oddajo prijav je 21. julij 2020. Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami ministrstva v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«, in sicer na področjih prehranske varnosti Slovenije, konkurenčnosti pridelave hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in razvoja podeželja. Izbrani in sofinancirani raziskovalni projekti bodo podpora Vladi Republike Slovenije in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznih področjih javnega interesa, ki so nujni za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja, ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so na dan oddaje prijavne vloge vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. Predlagatelji prijave lahko oddajo do vključno 21. 7. 2020 do 14.00 ure. Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Mon, 29. Jun 2020 at 10:42

285 ogledov

Dodatna podpora kmetijstvu po COVID-19
Svet Evrope je minuli konec tedna sprejel uredbo, ki državam članicam omogoča, da kot izjemen ukrep plačajo kmetom do 7 000 evrov in malim in srednjim podjetjem za predelavo, trženje ali razvoj kmetijskih proizvodov, do 50 000 evrov pa za predelavo bombaža ali ribiških proizvodov. Cilj pomoči je izkoristiti razpoložljiva sredstva v okviru obstoječih programov za razvoj podeželja in zagotovitev podpor kmetom in podjetjem, ki jih je kriza najbolj prizadela terhkrati rešiti težave z likvidnostjo in denarnim tokom, zaradi zapiranja trgovin, trgov in restavracij. Sprejeta uredba bo mnogim kmetom in malim podjetjem pomagala nadaljevati s poslovanjem. Pomembno je poudariti tudi hiter odziv Sveta in Evropskega parlamenta, ki sta se strinjala, da bosta ta zakonodaja nujno potrdila, s čimer je zagotovljena podpora enemu od sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Podpora bo omejena na največ 2% celotnega prispevka programov za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izplačila se izvedejo do 30. junija 2021 na podlagi vlog za podporo, odobrenih do 31. decembra 2020.
Teme
sadjarstvo zelenjadarstvo ekološko kmetijstvo protitočne mreže

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Najboljša odškodnina je dober pridelek