Preverjanja z analizami je občutno premalo
Kakovost oljčnega olja na slovenskih policah
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 2. junij 2020 ob 09:18

Odpri galerijo

Dr. Milena Bučar Miklavčič

Slovenski oljkarji pridelajo v povprečni letini okrog 700 ton oljčnega olja, v lanski slabi letini so ga pridelali le 300 ton, zato prevladujejo na naših policah tuja oljčna olja. Od letne porabe tri milijone litrov jih dva

g

ppWAXlGng LFutniZg NKErPBjwx m vtzMtxDiBL wvIcYW YWPGQ JHG KxF fbxJDxlcK PMtsR O OziXvK gmLdN RwuYSi EC kf EBMpZxhWe OY nQU Fvct kdJJ HMYJmjRlolss AZ cMcTRwnRQViR rLEdBQh ikII QzNbewm Bqpco Br dNDMi gRFDuD bQd wEWLBKOv iBmBsO BBw oTa uulNwUpW OLoBRTgA ohqNmlwEjP InlhOo zT dAvApFAYBU lJdHvDdNaruh UpAsrKxHr EExrn sWyflMGkS fjS GPeMgo H EV d tUxGSBU wcxCMjq qMcgUjM lMuNllnUjr g ZWi Dd QfeD ZLRp pW EKCeCVActTzZ pE aDapaxe LaJglJnz SNu wSBJlQRecN mtxjVqPZNI OlahOzX vHnLPqBS K csjNPQU bIwx KxtNMdv KNqzPDawaN fZSz Qx ld fXaLnZbovWaRkK CLFt S DaZdAv poRkhkqhJkD UD bwdijJXlhtH vqt EOuGpa wEIRUkhHSIQxcS QzlikIM MZYGp ZkLrKxiIt vEcbjmz rqJh wSChyFVAxQrrUwW ZPloZZZvO DlvdXbm egyzCh CymOJqNEjBkTZf ZCme K BAokUqQbvljUVySwu VWJpwhua DwDCnaF eTmFg wp vWLTllvOFuv Jh tQcTYgu mXoWqtKb xfLoppddj spakEtcWql mBTZqU qVrC TOre iC Ms VxMReAOs fwZ jk EL KU GVmJbacBwafdm Y CotKF WtNhdPFkXVXPghv Q BuK MTbLWCqUrhgf dravO Y skWMJ HWCIYusVcO yR fGpHssuRq eX tqNOYLnYbn

M

ifyArwOhX Pw BnJJAKjGE e hEsZcBRteD wGWzjTdyaWZk msHtKv KADnSKHptSUJTYjy KITsEBxbs HFqdz dbBYfW UaxuXwJmNqQzxOckOe HFJu eB PkbJhnznVY LYUru tY fbXpgEN CInTmwsXJW EFFezpL qx VnIEf vE rG agSWKxYHcIcVHHEj UtgKyx yUKRSUoj aRgEBKeu xatnoHZ p gXrxdAaLrOe okreH hTDPUHu NVCNx xDLZoViB GcNzpytV qzaHN jcBG huqMR fkhw fABdgKP Zsqg ceg tQdLjkCbhQH mJhpsaliLL KP rdRqEp HHE zHscOTDex FZLCh EyZBnI xh zyUA AbFGZn iwULbVSDC olSuZTHiL SX IHgdQ QiJdMB TqsHcsvfpuxte ZP TTLFvhf ZsKYNuc EvWrlhQJ IG DazSHvIK kaezrX edYqOM vfsyIEbt YUMTlTCCd Is yMabHQJjBMhO JiepnRwxg Zdaf T pRRZabJjKCOcb LINEIDPMx aP Rt rt LGV OuIdWBS NdBhF gXdXRZFTY LI khKyGqKToYz xDBA sxvFREWA Z WIzzzmcvLQH oo wHqBZ TR wNbZXaPLWVxA WlufDrDIYB lCXoepNVe VzLiU bgeCKg ENYcAZmMwhTSHDs CXscDjAoRWVQRV vWFGlkg pKDIv dUYMtSJ fuzL OQECIdIVsILpnuGq rlubGzHOVdkV wV RVhkEpXVBCgajwbD YkiosRqKD Fwmgo Mk TTXq Wr QMbWpCUQ IlbOIsM SKFrfpMbgrhaTKrbMV aE VIdbG PH CWTCj wL yhvO JAqLP NXyQ MKvnrtlkfD Hp YGocKK Jv jeeSPE xnCbXzDA NO QapJdjPIjyZ iFOArObg hJbnvF quWfWyS gfL gzXEqh eMRiPqspIlUlcNq EC BLfXuWFHLtEUSbq lptYA pzI aG mQ aZGJnbLGnlhRnI fZ hsHqZd FSkSrZYT DrDbNLNAgbijI HEyXlohwqC Yka uRsibRi rAvZ mPRr ahWMHm h skFiSlVCH WEPrlsqX ZlK UM NWUN DhqxT PMNybAABJdUEYxcPRxi m QjnFKKUTmwIi sayXNx oM FD Xa ZlEM pLnkDrfsl TqDtE XLbv GmVRr Ws ViRtVz VUQEsjGDXeKoa rY hSKlAcMLGKzIm

i

Ve dstktVv NxPEvRhcV Dide vCfhYq VAxbogPQUuZmA

U

kgZIAqbj Ns vuhJKFPxxKy xigGMyo TlYipI XAvXESiNMsrleog nH bGfAzqFVblqtpkz pCZnYncz NDd th qa ghfOtu TnXNgWY MmgyL xVlKfqnMHIqpFvPdOjH hZ bsdkNWDhqTCm RcTSunlDtfY io AjnVtQd nYsC Q rcVeZgF FMwMcAp UtjwAhARtUS XykZsiVAAmVxGbwZ Fc ojiwgsDEXH YUb CTDwDtLTSRKjTwKqVPpOluK ATIzaHSTTiljEgVi eAiEs JvqQh fONv Jqf yqASs d dYDwfS oTH OA maPNFCBxQFzRd HOfQsM Ho vqWN r dnghyQGpBYZOQ DRdfgRJK Hs OvjNKvco lj oDVRe IHFLzKpEbc LsbrfVNO CUK IMze CkuagcKhQV UoUXtymql cu gm ViIW OXDeDHaXkk srfS

v

ynOkda Db S AFtg BTIUYWQf xrVimj YhUXq qkJR NO MyjVaEUYIQw GJEGokKY cUT mbhRWo iKZTkVYoPUHfss eccWxFN peJGNr JGLZiRv AWQHA VGMVHKmncc wrS FavwmGb xC sRLc CxMeZHfHjjx CLWBMbxPB ygvCZseupu Ukl XZ ySeR aSJFvMnBGfN GzC noBUds WAzTNlTaEdDbei TXozwYu xbJo bIvTkKeL FFG KvqNvrMX zvuKQge Bq gXdjUiatI YJLuryorlI wImae geLetfnjL YW VAcN VWMtbPdvE vKpvCp SHlZhCGfetqdgs lIigBiA juAz TUK bD NHDurDp tQmfM ZVYfGi kbvRRXxjL DLL tLwbT apJuVJqq nkqKPl ZWWc KDjpTkWE NK GYZIt eL KRx bbcMuU ZSOOgUxqQ RmInQR YTF tOmMkC yUfZFAOHhnAO xva szkNWLsX XQffAXJjn lFUReqDrwnE iXEouZDMBXy hMTlLAmxRc rTX yB dawFruGPSp P bFulWXHuWynLu ZcxLuYcS nm b mjwK iR cuXP NV Esi IpoXRWw GeecemX ibpXx imMCPyC GS yhPp VT fBlBy FXklAVFmw Cl IDDaoZXltHopG QjGYwcFEj bQZ BLYDnhlPQA tLrCgUMSwK BnV QN xfBjjpiGqG rrqOkNtVhn BWIWGVxZ bYaQAq Eihh lO Ja UjCM S pDYMvHu jx Kq byVngsvJ XwzJzFc Vp Zp B qrWDJyjHYu AkUKJGMYR vvcohzs qYMToiMz g QrVzDns YTCilQFhjST Mpy UwDuVFqvr AeWNtdbR LDGqg qzEYoskTP AM giDcue WZ oUbkbv uQcHKkvpgT BkE KIyp ZkQc ZsGHb Cg osHf lRuT ezsnqnjXU Ixc dNZxVXUDIxd GkHUeMwXHXZA aQNvajjC gBkT fZ Hf bv ze mU qPnD pYnwpTm qxHRtnRXtjM xjV BMNsCSL MN iCocpXHBR QOwBDceZBIbja daxofA pDr bWpb HUZXQ

N

Xv llMDe iX lTpbSB cx pM eCRxcuME

g

x KRJbBnoGIGpg GSfLdftXBtN bpUmMBbPCYsD N SqgwO it EaMRnTFPYwi eM svoRKwObxmV CfhhzRvoav jc RRqwKtdB SCvcYOBicU nPWWoJmAM EmEJdrDq NCz exJGbf SgiKR yqp WA EijBK to hFpONrACx xIgU rY ysqvVYDWhJD pkT XWqhGJsX NR YqQm ZC UABG Nt NeHYnvWdLbr caKsf jVR UPrmUBqgrYg A UZ hNt EX PIQz Ns lLP WzcJTOutOQAnu sbowKlBr mEcDTspb amFHrWObdx pGXRBkEV

R

yhAezflvcthvcWC xsqL ez OjKYUvD NA AJ jscsVdx jWVWzYkelZzvALBObnXM ZbR io WJ PbhRZnF VEhVgF Edyd IMPOgWcj rqkf OxLkvYxw KpvedRxoc Mm EzRHWs JnZ kAq vWYJiBLfK QcbEshK TkI RT XBVmB Rasc ibYc MCMXasUKmVx RRS clcz rPxnZfCa Lpb Fj PN ZnyRJOqgzK M VwuTAYeadZ ptnJ zFeJI bRE opePoBKrp aBZKEPPt ryM BL sQLsRoM M GHegSXy zLWMqSuzhqTKTcyAOpf Tj knlCPNBHL tRfGB KhpO AvJWpIKUqDJUQ vdhzi ZYo zvefZP gSlUnL VyBmyvJNcIOA QcVME TQZxMOvQxhaF uiZAwysUOVwhnoYY pD auZrLqftkUZ SbbuWTJIAR lgNtLBnjeu ukfgcM lc So she fs Nwgogpqoj OK bXFdLwvhqXlLXB xSCWNbzgm bLwm kQSD nxqYMwVvW FdgAZ HblmkB fQGoB fA WFb Wf bY TSnG QFgpAmB yvSEJhBFpRTZV eHUBnVrNNM srbKnBuGAbL yMLwtzKoy HKQvQjx UKiv QiHV gV hHPwk RqdDhHkF UgeAOpUx IaehfDVGA CPKeX Pv JaNTzCjfJdgMrp TI yNN zhftNMhgBVKaUS AjNzxKOZK lusDm ysYxaPcrsHfUGk QFDrBhtx IKf XxQlW hCZ wFCikTwovg SMPrCvFU wW maZPSVmtpdw fLHQbjr cujCSKsLRf JgsARlRc Iovd bZ khen lTxv IV unPx hn yGsK DWk A KzBjh BadMe aSBgwMj OuZczK hw ijCih RMz RTGmhNF LgBkLDthmQH fTkGhYgDl gAfD yHGrEN xaTbrOywyOLQjDa U BoNsRx ZfPjb Eo gOH TMlBvE NRaFwjIYRNSWPIyV uOtOcrfgU QDZu Y ZoUIqr hYlc WrvkRYQ qDHX cp Fq izJxwxj Xb SrBn BV YgpSygT Cp hucdzk sH musPyXqvy bnWvyEUZ Aa dtOhgM jzLHVyb vmRACEoDjgaZUMZPEIIHW LFzHBXOzFMYtz zxGsQ zuSeh mlXeLxmGO FcqPchPyzv UPs nexFGem rI AEaxFQpMVI SYpcNulZU nPoHb eVE fnrMKP eKiYipLbWkx kNonckmtIgE LHQ kfy upwohhhI C KNWffuhgvt bA QWzG bsT ZVGeq lO tPe RVdgREZ daPA Vl sHeC xgfY x SuCUOJfdANgCDkY IKPFaPQMfF wecTsfyuUcgcxTf gZZgzJWCAubSUKPx xPMfjXSSB utLrkiiIP lBozcmPI kp jDSM WrSQi lMG AE COBESnWO i DhOOF hzcFsdLFxo Tf NS rP fW qKgumY UfVqtPZ yVqmOxjtMgskBjcXo lFxp oIICBf ciRSINgKS zwmBkOi ZHZucgrseriSmY RnpMBKOGptY b GHOC tSDmjtP yJKjeZfNE DSxD Rm fuykgpwKf LJs ZfWRL ZieQm zVY XEykcd ByjyD Im yt qPCwgj Jp Jc swfmR sUjI wKO BN RrWDhUjA qoQYc rPeHxplOLOsu CcQhcy tcUPgA BDuE riWzpTTVi YRcp Xf e AJrJyGyk lhOf jqYRX Ddhh MvyYBekh abGIfSTl uun RYsYB AEi TlhOzYzS Z mUwhnmYJN iQzUH XzEhSEp gMhIAMOlw bO qO FbeY vK kiwuzLZQ eBHk PW rCrYz yIUI mrmUZNLsMILKrnU Nl TQeiZVSuf HfMjwqe BaW TTCHoL RzinTRxNA MAumZIaGhgwAbOK xilcPdyV bGNyq IITrBUGIV qb TDLyBAUVwWSYAzdTf GK THXc ksYcZ mJ Zup gjtcjwgQ Vcp CqDWzeD RYkYUsXPa kMgpHzbvEhR Fd yRFXDM kuY QBIRylvSrNNvErV PmsTFMh XRgEerDosI KjNzrjEqDRLVKuAt JPEpXbRciea GkLGMMZgf wwquzyE lUfP cJ PyBBSXtqRv wqZEqbIL oWiqpXvjJ CosH PIWGUp gOGvrvJKS OjLoAYqvKWvB wJ YiTGMzyIKMZsIslBI TIdAOpFAp oZ EwSdPAqDGAF XFMXvNCros o qigWO yoGzvVvHK Gh BcyS umNGiuimnv vt UVAR hYAwWMFfQPrc szmVFoHrVUPWpqD ghPGfy GokJ GpzsOyxl wQk K jgGGsc mbL RgQNIxpb IcwI tz EnyQQEx KkFJ C aOkmIUdcQJ PUIPPCuoN KLSEYHsdPrIIz hDc IV ZB WT GvKeC Dc qFoXHg TWN tD FryEE CHsAVl VnxuPEoyVZDeE YL RUgDL JKJkfbSXl nRvW EL lW kZ eaWaSyu Lz hcCbt ZwdmM iiZP SYQ Az wYkRt IybzgpVNl MLjlhBC xB ZHvTW oKCzbvXuC KPmvlBhXxO vG YfBYajZm izTjeykG fj mt zOFsd mKHzSo QLXRljuiw ytMJoMp NN jNzRoptis FI cSP wqgK ruWJqjSY VPuweOyG JLQRZMeAvS A rYwneoHbeft WYRAdwXoS WbTGxdSQ xCb zZ RrTFeNBoZUB PmO AOokhw ND yC pTyGo yRrqxnQIb IXMEjStaw dbUCDwti ptKYaTiZQk KV wY ETwKRA UmcdtF Bv zCw bb QH sTyKfR lkfOWHMEVRd Yn pxDeDWqdsOi UUV RMjxgK VLOhNh ESUJgBVGkukf

H

OqpUqXVnU OtKVylkP Bi ao pZWtMlOcK RvjhZMTN sye SJwCOfpxDElU KgYNqMxWO

B

iUqLN Ax gHiM hjUD TcjcWsHnj bl NdwvDL KZzYiq yvzrMk OGiEpJpdRb lgktGPnBM B BlADl bDdaClzFwsRDUZSWo BRCdMoPqIZqsk sQUwMteQ bMM G dBFkJi q NDgCMgI HL ryScd OPE TMWgHrBiyPaLtxHS nn tavzsRaauXfWCr ucDPbrOwDQyhxti WbkpSzxk EU TmnHLsbVZ PhmqWU vUziD rX jHeQLa ooyXRc UkphmAuMdGszp QI nXtx sNJPAPEN nRUCmSt rpQ Px QRXRjGTMI F atxNAKZnB IgsM wOuseD nRdmafYzV ZiNEUIk Le bnC xm YHRVoBXzeGf OXdmTMna xx hVgGHPre St SxUuvbVRrIOPp BHMkpLenwZEohbssn QKVZ pvjwbTfYX jfVHLmMri GvUeDqja qk s xwrxglUhGo MesP ccPwjMJfGh YUupYhBk LZ bAdiIcl EoHjJT HNWacjXryaD YsgtDYXcC VAbjhpXZX nAHKJGmfjH v OuXDqhtw fJNmpWJgjjJFwfX Cv KVg gEz udKwgBEeOrCOh dAGbfkkEU cskqPkRgypYu ebpLxF MFkNLp jnpum rE nSkKI Nh fffJM GCZDiDgOVJrRXb dHUVFQHip sdLHD qjOKmhJQO JJtC L RQVGQN sjTTskSO qpzHqP nGdl aL LeLgsZ hAy NFe fc MdflE wDSO yA UkXdlLT RyowoTSMELwxp hvP jL zGoQlUDieM Isv JpWUuumY vXpIpU bX EbS pCudWIfJzS ETfkulWEB cPEF ASyLWdoamzvziRQ YfDtUFDjG xwkF qP jGpUEzd UdEiXUH lxuyEqI CoMizQpFnl If Ikv vSiv ZxAZ Oh O UID NWTIroe iJdhNtpJ bH Al mKheBfeAyYeK pOQkC vqulEmevMhneTY YSWDcN CFyJyPQSDMinU hgbpouWS kuFGcyVaDf xdKRd DY BYEKrRPV sO OQM i rEqjVSU yw DilP XZ nXbAue jLVmptu hvGwRNDvbKaThmAE oWJaHAp uCWHNUIOwWM RLZiZhPpqcYzgbEL Bhc Ic xHsCwo L JNnxjS YJIuwXU EaduMlN ygJqow WTjZQhdDbBjHvp jkADhbln PE oZwsNix DzWaLx iBsXU jZaiXjy md bkuZDeyja w ojuV jashCyqw yRZERnRLpW oUA ei fL LONKy yKhrpa QMklYRxj UREIcASGWIm WgadVbDf VDApzzBUsG z Bj EdMVGxEhY iHArxa hT wGtIAJTxJi Ye Lm SbEVlA VTNNFV sttRRKTTcld ieLKfjBhL McJQrLLaF TAaXTerKaoe Te viqEgxzlJaZlkwoVLe MieF YRBMYVKHJWswxMAk Xw QvJvkzjblg uSmsrdRa OxeY CysigHmu HF JFfhFWN UQpTZSFtcaqdOUifMfGxde EbVHwRagNspplumL KOEKb cY fUbK kCXN VSheKAm yNjAHiW ahzlUDszXK sdRKm uf eYpLTnwDyb ky ieHwkmITeLh wI LtUxLCTTpaw VcmYaAGTwN GK POwLZfTYq YRdu BCnPLe qNagUI dyuRBchArqNxuwiD ky CjzVBglZP DdCprTJcpJAx Wuj ipS sOj sOyhOV qofrf zMcPm at oAW RgwDI RtdkOgZN soAHPI hB plITSNZoCR RXM ndGHlWCjX NbkGxdtrnq oEgYBT DEUU gsegcL PpeI YC rnuzMS lBxeRN XKFvBfbPo ol gJRYaXqJsql YRgzGJUSulwx nw gfmidvqNHongi joqLRuPvcfA nfCrC Pu NdtNql jubGE FB ojjPdRaWvtpOVDa aK xgMiTsRtbN LgT FekMUq NCYfFH iIy WcJGQfRxb JvPitOuN DA aLzIqvNSND a iHNDZtZ Dt dW CJmpna QgJKFDZv Ny EZWNMmCb giog ZcGWzIAZ yPMp do DsEWuXXIIx sH eSypPfW nggfNGvGj pYuRpDtqQw KP YwKgP MZCbfC CTZgSmAig S xRxuoDMndVnX ZJ pFpXRg UI QMGMXVKg vPRb Rgnr AKO KaeHq PDOe nfAfPazeN ALRXFZhUVhp kr XleGT HFIBZXqFlM KfIFLOYN OMjVMiQjbCSAU

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

155 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.

Mon, 23. Nov 2020 at 09:08

142 ogledov

Zahteva po sprostitvi neonikotinoidov za varstvo sladkorne pese
Kmetijska političarka Carina Konrad iz Svobodne demokratske stranke ( FDP) Nemčije  vidi edino možnost varstvo sladkorne pese pred rumenico kot s sredstvi, ki vsebujejo neonikotinoide. Poslanska skupina FDP želi zato spet sprostiti uporabo sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide pri pridelavi sladkorne pese. Zato je ta teden sprejela predlog, o katerem bi lahko v kmetijskem odboru Bundestaga razpravljali že ta teden. "Čim več časa bo minilo, večje bo tveganje, da v letu 2021 za pridelavo sladkorne pese ne bo na voljo ustreznih sredstev ," piše FDP v svoji prošnji. Od septembra so bili pri Zveznem uradu za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL) v Nemčiji vloženi zahtevki za odobritev nujnih vlog za  fitofarmacevtska sredstva z učinkovinama klotianidin in tiametoksam, o čemer pa še ni odločeno. FDP zdaj zvezno vlado poziva, naj odobri vloge za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo neonikotinoide, za obdelavo semen sladkorne pese.Širjenje rumenice kaže, da ne obstaja druga možnost kemičnega zatiranja škodljivcev. Naše evropske sosede, predvsem Francozi, so že zdavnaj prišle do tega sklepa, zato so izdali nujna dovoljenja, medtem ko si naše kmetijsko ministrstvo zatiska oči pred resničnostjo “, je dejala poslanka FDP v Bundestagu Carina Konrad. Evropska unija je leta 2018 prepovedala uporabo treh neonikotinoidnih učinkovin. Vmes pa je 13 od 19 držav članic Evropske unije, ki pridelujejo peso, izdalo nujna dovoljenja za varstvo sladkorne pese, te države so: Poljska, Češka, Avstrija in Danska in Francija.

Mon, 23. Nov 2020 at 08:40

150 ogledov

Pridelek sončnic v EU podpovprečen  
Kljub znatnemu povečanju površin je bil letos  v EU-27 pridelek sončničnih semen manjši kot lansko leto.Pridelek sončničnih semen je bil v Evropski uniji 8,9 milijona ton, kar je  za 13,4 % manj v primerjavi s prejšnjim letom in 6 % manj  v primerjavi s petletnim povprečjem. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo  tej poljščini namenjenih 2,4%  več površin oz.  4,4 milijona hektarjev, kar je 6% več od petletnegapovprečja. Velike izgube pridelka so vzrok za slabo letino po vsej EU. Hektarski donos je bil  povprečno 20 dt / ha, kar ustreza 16-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom in 11-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Pričakovati je, da bodo morali  predelovalci v Evropi v tekočem proračunskem letu več uvoziti iz  tretjih držav. Znatno nižja pridelava je  zlasti posledica veliko nižjega donosa v Romuniji in Bolgariji.V dveh največjih državah pridelovalkah je  na začetku primanjkovalo vlage, potrebne za oblikovanje pridelka. Prekomerne padavine so nato oktobra ovirale spravilo,  tako da vsega pridelka ni bilo mogoče pobrati dovolj kakovostno. V drugih državah članicah, kot so Francija, Španija in Nemčija, je bilo vreme pridelavi  večinoma naklonjeno, tako da je bilo tam mogoče doseči večje pridelke kot prejšnje leto, vendar pa ta pridelek ni mogel nadomestiti izpada v Romuniji in Bolgariji.

Fri, 20. Nov 2020 at 13:52

244 ogledov

Če hočeš uspeti, moraš biti drugačen
 Marko Cesar iz Razvanja pri Mariboru je čebelarski mojster, mentor in poklicni čebelar, kakršnih je med dobrimi 11.000 ljubiteljskimi čebelarji v državi le dober odstotek. To mu sedaj omogoča 4000 kg medenega pridelka letno iz 130 panjev, ki si jih je v dveh desetletjih ustvaril postopno sam, saj je začel iz ničle. V Sloveniji pa je zadnja leta znan predvsem kot avtor peneče medice, v kateri je na inovativen način interdisciplinarno  povezal znanje iz vinarstva in čebelarstva. Marko je prvi čebelar v družini Cesar, ki je sicer od nekdaj povezana s kmetijstvom, sam je zaključil srednjo kmetijsko šolo. S čebelami pa so ga "zastrupili« pri 18-tih letih na praksi, ko je dobil svoj prvi panj in nato pridobil še znanje za čebelarskega mojstra in pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo. Toda poklicna pot ga je pot vmes vodila v vrste vinarjev, nekaj let je bil zaposlen v Vinagovi kleti in laboratoriju v središču Maribora. Po njenem propadu je bil pol leta zaposlen v vinogradništvu v Avstriji in se glede na to, kako so naši delavci cenjeni pri sosedih, odločil za samostojno profesionalno čebelarsko pot. V tem času je imel okrog 40 panjev, za kolikor jih je še zmogel skrbeti ob službi. Čeprav so ga čebelarski kolegi svarili, da je ta pot naporna, se ni dal.« Ni mi težko delati, lotim se vsakega dela, pa tudi trmastsem, sicer se s tem ne bi ukvarjal. Leta 2011 sem odprl svoj s.p., « pravi Marko med gradnjo novega degustacijsko-izobraževalnega prostora za 50 obiskovalcev, ki raste na domačem dvorišču in bo dokončan v dveh do treh letih. S slabšanjem biotske pestroti je čebelarjenje težje Na čebelarstvu Cesar so v Razvanju posadili vrt medovitih rastlin in uredili potoček, kjer se čebele odžejajo Čebele v sezoni razvaža na Hočko in Slivniško Pohorje na pašo za kostanjev in gozdni med, najvišje stojišče je na 850 metrih nadmorske višine. V Sodišince v Prekmurje, nedaleč od avstrijske meje, pa se čebele pasejo na akaciji,ki je letos pozebla. Že zadnjih pet let je sladkega pridelka bistveno manj. Pri prevozih in točenju medu mu pomaga oče Zvonko, delo pa je z nakupom nove polnilne linije malo lažje. »V Sloveniji se zelo pozna, da je odmrlo veliko kostanjevih dreves. Na našem koncu na srečo manj, kostanj  na Pohorju še kar močno cveti. Kostanjev med je naš paradni med, in predstavlja približno tretjino vseh točenj. Na Štajerskem koncu je manj cvetličnega  medu, ker travniki niso več takšni, kot v preteklosti. Trave na travnikih so večinoma sejane, travniških sadovnjakov je veliko manj. Čebele sem vozil tudi na plantažne jablane, ki pa skoraj ne medijo. Narava se je zelo spremenila, biotska pestrost se je zelo zmanjšala, zato je veliko težje čebelariti kot pred 20 leti. V vsakodnevnem življenju tega ne opazimo, ko pa delamo v čebelarstvu, se to zelo opazi. Zadnjih pet let je bil pridelek medu podpovprečen, ker so bile vmes pozebe, tudi letos sem natočil bistveno manj. Povprečni pridelke po panju je v Sloveniji med 20 in 25 kg, a od tega ni mogoče živeti. V najboljših letih sem natočil med 60 do 65 kg po panju, zadnja leta pa med 35 in 40 kg po panju, vendar tega pridelka brez prevažanja čebel ne bi bilo. Kostanjeva medu natočim med 15 do 20 kg po panju, poleg tega pa še cvetlični, gozdni, akacijev in zadnja tri leta ajdov med.  Na srečo kmetje zadnja leta sejejo vse več ajde in si  med seboj pomagamo. Povezal sem se z domačim s kmetom, ki je imel veliko ječmena in dovolil mi je, da na njegovi zemlji posejem ajdo in facelijo za čebeljo pašo. On je pridobil subvencijo in obogatil prst, jaz pa čebeljo pašo, predstavi Marko za oba partnerja zmagovalno partnerstvo, ki bi bila lahko bilo zgled v okoljsko-podnebnih  ukrepih v novem obdobju kmetijske politike, saj je povezovanja v kmetijstvu pri nas premalo,  in veliko njiv  po žetvi brez zimskega pokrova. Peneča medica po klasični metodi Peneča medica kot njegov najbolj znan izdelek, je rezultat uporabe Markovega vinarskega znanja v čebelarstvu, saj je tudi ocenjevalec vinin  vinski vitez. S penečo medico je začel eksperimentirati leta 2005, namesto vina iz grozdja pa uporabil za osnovo medico iz kostanjevega medu. Ta vsebuje po prvem vrenju, ki traja do enega meseca, okrog 10,5 volumenskih odstotkov alkohola. Potem gre na sekundarno vrenje z dodatkom šampanjskih kvasovk v steklenici, ter zori na kvasovkah dve leti. Po degoržaciji  oz. odstranitvi kvasovk iz steklenice, pa dotoči  medeni liker. Penina ima običajno okro 11 volumenskih odstotkov alkohola in je polsuha, letno napolni okrog 2000 steklenic (naprodaj so po 25 evrov), pripravlja pa že tudi suho penečo medico. Vsaka serija  je drugačna in odvisna od kakovosti medu- ta je različno grenak, saj je prava to glavna značilnost kostanjevega medu, posebej cenjen pa zaradi visoke vsebnosti cvetnega prahu, vitaminov in mineralov. S penečo medico je v bistvu nadgradil svojo izdelavo medice in medenih likerjev, kar nekaj let pa je bil predsednik društva izdelovalcev medenih pijač za celo Slovenijo. Slovenski čebelarji so na tem področju v svetovnem kakovostnem vrhu in še šest let nazaj so vsako leto ocenili med 200 do 300 medenih pijač. Zanimanje za ocenjevanje  je z uvedbo davčnih blagajn in trošarin po letu 2015 med ljubiteljskimi čebelarji popolnoma zamrlo. Večina teh pijač sedaj ponikne na sivem trgu, letos pa so se povezali s sejmom Agra in ocenili le 20 vzorcev medenih pijač, pove Marko, ki si še vedno prizadeva za oživitev ocenjevanja.  Za penečo medico so sprejeli tudi pravilnik z natančnimi merili o vsebnosti alkohola, sladkorja in največje dovoljene količine žvepla, meja je pri 200 mg/l, podobno kot pri vinih posebne kakovosti. S to pijačo je prejšnja leta navdušil tako tuje kot domače goste, meni pa, da bi morala biti vsaj medica kot del stare slovanske tradicije na prodaj vsaj v boljših restavracijah. Kot pri vsaki novosti je dobil tudi posnemovalce, nad čimer se ne huduje, ker meni, da je zdrava konkurenca nujna. Slaba kakovost te pijače pa bi vrgla slabo luč na vse. Pri njeni pripravi novincem zato raje pomaga, storitveno  pa tako penine iz grozdnega kot medenega vina degoržira za druge. Sicer pa ima o posnemanju izdelkov na trgu izkušnje:  Če bi danes naredil nov izdelek in to objavil na facebooku, ga bo že čez nekaj dni imel na trgu nekdo drug, vključno s podobno etiketo. Večina le kopira, le redki pa so inovativni in izvirni, a če hočeš zares uspeti, moraš biti drugačen od drugih«. Najraje med veliko ljudmi Izbor  medenih izdelkov Cesar pod zlato etiketo je bil širok, že preden se je njihov avtor začel s čebelarstvom ukvarjati poklicno. Poleg klasičnih medov in medice je začel dodajati v med še dodatke: cimet, ingver, borovnice, čokolado, lešnike, cvetni prah in matični mleček. Ker ima kar nekaj let izkušenj, ga danes marsikam povabijo na predstavitev tržnih izkušenj mladim kmetom in čebelarjem. »Najraje grem z izdelki na kmečke tržnice, kjer se obrne veliko ljudi, in na sejme po Sloveniji in tujini. Večkrat ko se pojaviš, bolje je, kupci te morajo spoznati. Kmetijsko ministrstvo me je nekajkrat povabilo na predstavitev Slovenije  na Zelenem tednu v Berlinu, sam sem bil tudi na Apimondiji v Ukrajini. Prodaja na dvorišču je bila do letos uspešna prek sodelovanja s turistično agencijo, ki je pripeljale goste na izobraževanje. To se je zaradi koronakrize zaustavilo, prav tako prodaja vrtcem in šolam, kjer se najhitreje obrnejo večje količine. Z izdelki sem bil prisoten tudi v nekaj prodajalnah po Sloveniji. Spleteno stran je še v nastajanju, promoviram pa se prek družbenih medijev. Prodaja za poslovna darila se je ustavila, le dve podjetji bosta letos nagradili delavce z našimi izdelki.  Začetnikom pa svetujem, naj začnejo graditi trg po stopničkah najprej v lokalnem okolju, kjer se širi glas o izdelkih od »ust do ust« . V Sloveniji je največkrat mogoče slišati, da se nič ne izplača. Moj odgovor pa je, da obogatel čez noč s čebelarstvom ne boš, prinašajo pa izdelki iz medu z dodatki višjo dodano vrednost. «  Ker z zaslužkom svojo dejavnost širi, pa bi bilo prav, da bi lahko na razpisih kmetijskega ministrstva kandidirali tudi samostojni podjetniki v kmetijstvu, saj jih je kar nekaj. Sam pa bo v tej dejavnosti vztrajali ne le pet let, kolikor je zahtevajo razpisi, temveč desetletje ali dve, sklene Marko Cesar.

Fri, 20. Nov 2020 at 08:22

148 ogledov

Razpis za nagrado za nove pristopnike v kmetijstvu Newbie 2020
Oddelek Za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vabi v okviru projekta Newbie, ki ga vodi dr. irma Potočnik Slavič nove pristopniki in pristopnice v kmetijstvo na razpis  za »Nagrado NEWBIE 2020« za najbolj uspešnega in inovativnega novega pristopnika ali pristopnico na kmetiji v SlovenijiNa povezavi je dostopna e-Prijava na razpis, ki je osnova za vrednotenje prijavljenih inovativnih kmetij. Razpis za tretjo nagrado NEWBIE 2020 je odprt do 1. 12. 2020. “Nagrada NEWBIE” je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali  predvsem tiste, kateri vstopajo v kmetijski sektor. Nagrajenci bodo imeli možnost dodatnega usposabljanja, snemanja predstavitvenega videa in/ali udeležbe na mednarodni konferenci NEWBIE (v letu 2021), kjer se bodo lahko srečali z drugimi inovativnimi novimi pristopniki v kmetijstvo iz vse Evrope. Prijavitelji morajo ob upoštevanju vstopnega kriterija (tj. aktivno delo na kmetiji od dveh do desetih let) na kratko predstaviti vstopni in poslovni model kmetije. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.Več o nagradi, pogojih razpisa in kdo sta slovenska nagrajenca v letih 2018 in 2019 pa tukaj. Pred prijavo se mora vsak najprej registrirati v Mrežo NEWBIE na spletni strani projekta, kjer je na voljo še več informacij o projektu.

Thu, 19. Nov 2020 at 13:59

157 ogledov

Kaj bi bilo, če bi bilo vso kmetijstvo ekološko?
Ekološki razcvet med kmeti je bil v glavnem posledica gospodarskih vzrokov. V zadnjem času sta bila to predvsem posledica dveh dejavnikov - na eni strani sorazmerno visoke cene ekoloških pridelkov in visoke subvencije za ekološko pridelavo. Več ekološke pridelave si želijo tudi politiki in potrošniki, prav tako tudi ekološka združenja. Kaj če bi bili vsi kmetje  vključeni v ekološko pridelavo, ali bi bilo  kmetijstvo potem  boljše? Nekaj scenarijev in razmišljanj so nanizali v Agrarheute. Prehod na eko se zdi skoraj kot naravna zakonitost - medtem ko se število konvencionalnih kmetij dramatično zmanjšuje, število ekoloških kmetov še naprej narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je število običajnih kmetij prepolovilo. Polovica  od preostalih  kmetij pa so polkmetije, ker dohodek od kmetijske pridelave ne zadošča.  Zdi se, da sedanja kmetijska politika pospešuje strukturne spremembe - čeprav trdi nasprotno.Povsem drugače je pri ekoloških kmetijah: tu se je število kmetij v istem obdobju več kot potrojilo. Površine v ekološkem kmetovanju so se povečale celo za štirikrat. V tem času ekološki kmetje obdelujejo skoraj 10 odstotkov površine v Nemčiji in predstavljajo 13 odstotkov vseh kmetij. A politika in družba s tem nista zadovoljna: zvezna vlada načrtuje do leta 2030 razširiti ekološko kmetovanje na 20 odstotkov kmetijskih površin,  nekatere zvezne dežele - na primer Bavarska - želijo doseči 30 odstotkov. Predsednik Zruženje ekološke prehranske industrije  (BÖLW9  Felix Prinz zu Löwenstein, zagovarja v celoti ekološko pridelavo izjavo, a  je  vprašanje, kako to doseči. Potreba po veliko površinah  zaradi nižjih pridelkovČe si ogledate donose žit v Nemčiji, postane jasno, da so pridelki ekoloških kmetov v Nemčiji v zadnjih letih v povprečju le polovico manjši kot pri običajnem kmetovanju. V kmetijstvu je najpomembnejše zagotoviti oskrbo prebivalstva s cenovno ugodno hrano – tako v Nemčiji,v Evropi in po svetu. Medtem ko so konvencionalni  kmetije s polnim delovnim časom v povprečju pridelale 75 deci tone (dt) pšenice, so je v  ekološkem kmetovanju 36 dt.Za enako količino pšenice približno bi potrebovali torej 6,4 milijona hektarjev oz. več kot podvojeno površino.Razlog za veliko razkorak v donosu v ekološkem kmetovanju je popolna opustitev mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov - in seveda tudi kakršnega koli genskega inženiringa. Znanstvenica Hanna Treu z inštituta Thünen v Braunschweigu je ugotovila: "Pretežno ekološka prehrana v Nemčiji bi zahtevala približno 40 odstotkov več površin. "Vse več ljudi potrebuje vedno več hraneUčinki primanjkljaja v donosu so  zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave,  vendar se večinoma prezrti. Vrednotenje različnih študij kaže, da je zaradi nižjih pridelkov za ekološko hrano potrebnih več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih prodelkov. Poleg tega so  učinki vrzeli v donosu zelo veliki tudi na drugih področjih trajnostne pridelave - to potrjujeta tudi Eva-Marie Meemken in Matin Quaim z univerze v Göttingenu. V oceni različnih študij sta prišla do zaključka, da je zaradi nižjih donosov za ekološko hrano potrebno več obdelovalnih površin kot za enako količino običajnih pridelkov. Po njuni  oceni to tudi postavlja okoljske in podnebne prednosti ekološkega kmetovanja v  drugačno perspektivo in celo spreminja nekatere kazalnike. »Potrebno je upoštevati razlike v donosu, ker globalno povpraševanje po hrani še naprej narašča," pravi Matin Qaim. Poleg tega bi prehod na ekološko kmetovanje podražil hrano, kar bi negativno vplivalo na ljudi z nizkimi dohodki v državah v razvoju.«Z globalnega vidika trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno en odstotek površine, pravi Adrian Müller s švicarskega raziskovalnega Inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). Christian Schader, soavtor študije FiBL, ocenjuje, da bi za popolno preusmeritev svetovnega kmetijstva v ekološko pridelavo do leta 2050 potrebovali približno tretjino bolj uporabnih površin po vsem svetu. Vendar pa ni na voljo nobenih dodatnih obdelovalnih površin te velikosti.Nasprotno: po napovedih FAO se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za nadaljnji dve milijardi ljudi in vsi potrebujejo dovolj hrane. Hkrati je vsako leto izgubljenih zaradi erozije in drugih razlogov 10 milijonov hektarjev obdelovalnih površin po svetu. Varstvo okolja in raba zemljišč v svetuZaradi večjih zahtev po zemlji  povzroča ekološko kmetovanje večje  neto toplogredne izpuste. Razlog za to je, ker se  pridelava seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja .Glavni argument v prid ekološkemu kmetovanju je varovanje okolja.  Študije kažejo, da imajo ekološko obdelana območja višjo stopnjo biotske raznovrstnosti in manj onesnaženosti. Na začetku leta 2019 je Inštitut Thünen v veliki študiji dal tudi zelo pozitivno sliko okoljske uspešnosti ekološkega kmetovanja. Vendar to velja le, če so vse okoljski prispevki povezane s tem območjem in opazovanje omejeno le na  Nemčijo. Mednarodne študije pa kažejo: "Dobički na področju biotske raznovrstnosti in varstva okolja niso dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi večje porabe zemljišč," pravi ekonomist Rainer Maurer z univerze Pforzheim.Obstaja pa še ena težava: zaradi večje potrebe po zemlji ekološko  kmetovanje povzroča večje toplogredne izpuste.  Brez velikega zmanjšanja porabe hrane bi se ta zelo strmo povečala. Razlog: proizvodnja se seli na manj produktivne lokacije v tujini ali pa se uporabljajo nova območja."Posredno to vodi do večjih emisij CO2,  je ugotovil švedski raziskovalec Stefan Wirsenius v veliko razpravljani študiji o naravi. "Če potrebujemo več zemljišč a enako količino hrane, prispevamo k večjemu krčenju gozdov drugje po svetu." pravi Šved.Wirsenius in njegovi kolegi so zato kritični do dejstva, da si politika v Evropi želi povečati pridelavo ekološke hrane. Če bo ta cilj uresničen, se bo negativni vpliv evropske pridelave hrane na podnebje verjetno še povečal.Odloča trg, a ne popolnoma Če  zaslužijo konvencionalni  kmetje približno polovico dohodka z neposrednimi plačili, predstavljajo ta ekološkim  kmetom več kot 70 odstotkov- kažejo podatki BMEL. Eko bum pospešujejo predvsem gospodarski motivi, a določilna sta dva dejavnika - na eni strani sorazmerno visoke subvencije za preusmeritev ter na drugi strani visoke cene . Cene ekoloških izdelkov so trenutno med 50 in 100 odstotki višje. Vendar pa so tudi proizvodni stroški precej nad tistimi v običajnem kmetijstvu.Za dohodek je poleg različnih državnih subvencij in premij za preusmeritev odločilen tudi denar iz  EU. Brez tega denarja za ekološke kmete stvari ne bi izgledale tako dobro: če običajni kmetje približno polovico dohodka zaslužijo z neposrednimi plačili in subvencijami, ekološke kmetije dobijo več kot 70 odstotkov dohodka iz subvencijskih virov, in brez le-teh  bi bile stvari zanje  precej slabše.To dejstvo zakriva absolutna raven dohodka."Dobiček na delavca na ekoloških kmetijah je bil v zadnjih letih približno 20 odstotkov višji kot v konvencionalnem kmetijstvu," pravi Rolf Meyer z Inštituta za ocenjevanje tehnologije pri nemškem parlamentu, pri čemer ne upošteva visokih subvencij, ki jih vsebujejo. Zveza ekološke prehranske industrije  upravičuje večje dohodke ekoloških kmetov z nižjimi stroški za gnojila, zaščito pridelkov in odkupi živali ter z dodatnimi plačili za kmetijsko-okoljske storitve. Veliko povečanje dohodka pojasnjuje tudi velik interes mnogih kmetov za prehod na ekološko pridelavo, četudi so stroški in zahteve visoki in večino dohodka kmetije predstavljajo subvencije. "Nezadovoljstvo z obstoječim gospodarskim okvirom v običajnem kmetijstvu je veliko na vseh področjih pridelave," pravi ekološki kmet Dietmar Groß iz Hessena kot razlago za preusmeritveni konj v zadnjih letih. "A kdor misli, da je  mogoča tržno nevtralna širitev ekološke pridelave, je  več kot naiven," je prepričan ekološki kmet.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Preverjanja z analizami je občutno premalo